Foto: Tatjana Splichal

Zadnji maj zaznamujemo svetovni dan brez tobaka. Letošnji slogan je Prihaja enotna embalaža, kar je eden izmed ukrepov za zmanjšanje kajenja, obolevnosti, prezgodnje umrljivosti in družbenih stroškov zaradi rabe tobaka.

Ne le škatlice, tudi cigarete bodo enake

Enotno embalažo predvideva tudi predlog Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Zakon uvaja popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tovrstnih izdelkov, licence za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, posebno dajatev od prodaje cigaret in tobaka za zvijanje namenjeno preventivi in zdravljenju s tobakom povezanih bolezni ter enotno embalažo za cigarete in tobak za zvijanje. Embalaža cigaret in tobaka za zvijanje bo morala imeti poleg slikovnih in besedilnih zdravstvenih opozoril, ki jih predpisuje direktiva, tudi z zakonom predpisano barvo škatlice in obliko zapisa blagovne znamke oziroma vrste cigaret ali tobaka za zvijanje. Zakon bo določal celo videz vsake posamezne cigarete. Tako naj bi se zmanjšala privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem med mladimi in ženskami, izboljšala učinkovitost zdravstvenih opozoril na embalaži ter omejila možnost za zavajanje potrošnikov z uporabo različnih oznak, barv in materialov pri izdelavi embalaže tobačnih izdelkov. Embalaža je namreč zaradi vse večjih omejitev oglaševanja tobačnih izdelkov postala pomemben del marketinške strategije tobačne industrije.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je povedala, da uvedba enotne embalaže v Sloveniji podpira večina, zato je prepričana, da bo predlog zakona sprejet tudi v parlamentu in bo tako prispeval k boljšemu zdravju prebivalcev ter nenazadnje tudi k vzdržnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji. »Sledimo zgledu držav, ki stremijo k družbi brez tobaka, v kateri bo delež kadilcev pod petimi odstotki. Tak cilj so si že zastavile Nova Zelandija in Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040.«

Izkušnje iz Avstralije

Izkušnje iz Avstralije, ki je enotno embalažo tobačnih izdelkov uvedla pred dvema letoma, kažejo, da je ukrep prinesel načrtovane rezultate na področju izboljševanja javnega zdravja in bo imel dolgoročno še izrazitejše pozitivne učinke. Razširjenost kajenja se je med prebivalci, starejšimi od 14 let, zmanjšala za 2,2 odstotka (z 19,4 na 17,2 odstotka). Na podlagi izračunov je bilo ugotovljeno, da se lahko četrtino tega učinka pripiše uvedbi enotne embalaže. Avstralija je namreč ob enotni embalaži uvedla tudi druge ukrepe za nadzor nad tobakom, kot so večja slikovna opozorila in zviševanje obdavčitve tobačnih izdelkov. Raziskave so pokazale upad odstotka polnoletnih Avstralcev, ki kadijo z 22,4 odstotka v letu 2001, na 14,5 odstotka v letu 2015. Število prebivalcev, ki kadijo dnevno, se je v letih 2011-2015 znižalo z 2,8 milijona na 2,6 milijona v letu 2015.

Letno zaradi tobaka v Sloveniji umre 3600 ljudi, starejših od 30 let

Ob svetovnem dnevu brez tobaka ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc opozarja na uničujoče posledice kajenja, ki povzročijo 19 odstotkov vseh smrti pri Slovencih, starejših od 30 let, kar je letno 3600 ljudi.

V zadnjem obdobju se delež odraslih kadilcev v Sloveniji ne zmanjšuje in ostaja na približno četrtini, raziskava Eurobarometer iz leta 2014 kaže celo na porast deleža kadilcev. Žal se zvišuje predvsem delež deklet in žensk, ki kadijo. Stroški zdravljenja bolezni, stroški izgube produktivnosti in prezgodnje umrljivosti so ogromni, saj znašajo kar pet odstotkov BDP in več kot štirikrat presegajo prilive od trošarin na tobačne izdelke.