Ob 100. obletnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka pripravlja Kulturno društvo dr. Janez Evangelist Krek Selca oziroma iniciativni odbora za pripravo Krekovega leta več prireditev v sodelovanju z različnimi ustanovami, ki bodo počastile spomin na eno najpomembnejših osebnosti svojega časa na Slovenskem in da bi ga spoznal čim širši krog ljudi.

V četrtek, 17. novembra, so France Pfajfar, Janez Juhant, Andreja Megušar in p. Marijan Kokalj. v Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki predstavili Janeza Evangelista Kreka in Krekovo leto.

Krekovi večeri, akademija, znanstveni posvet, tek in maša

O programu je spregovorila koordinatorka programa za Krekovo leto Andreja Megušar. K sodelovanju so povabili različna društva in institucije iz Selške doline, ki jo je Krek posebej zaznamoval, in od drugod. Pri pripravi Krekovega leta tako sodelujejo občine Železniki, Sodražica, Komenda in Logatec ter številne institucije.

Sklop prireditev so poimenovali Krekovo leto (1917–2017). Na pobudo Gibanja za otroke in družine bodo Krekovo leto razglasili z uvodno slovesnostjo v nedeljo, 27. novembra, na obletnico Krekovega rojstva s polaganjem venca na pokopališču na Žalah v Ljubljani.



Sledil bo bogat program dogodkov. Krekovi večeri, na katerih želijo prikazati Krekovo delovanje, življenje in kulturo v njegovem času, se bodo začeli 10. decembra. 30. junija 2017 bo slavnostna akademija Občine Železniki posvečena prav Kreku. Teološka fakulteta bo organizirala znanstveni posvet. Skavti bodo pripravili orientacijski tek. Vrh prireditev pa bo maša v Selcih 8. oktobra na obletnico njegove smrti. Predsednik častnega odbora je nadškof Stanislav Zore.

»Največja osebnost v slovenskem prostoru v svojem času«

France Pfajfar, član iniciativnega odbora za pripravo Krekovega leta in raziskovalec znanih osebnosti na Selškem, je dejal, da je Krek »največja osebnost v slovenskem prostoru v svojem času, ki je zaznamovala ne le svoj čas, ampak tudi tlakovala prihodnost slovenskega naroda na družbeno političnem, kulturnem in tudi gospodarskem področju.« Posebej je omenil Krekov pogum, ljubezen do bližnjega in rahločutnost.

Zavzemal se je za ženske, kmete in delavce



P. Marijan Kokalj, študentski duhovnik Univerze v Mariboru in Krekov selški rojak, ki je že v 90. letih oživil Krekovo društvo, je povedal, da je Krek s svojimi talenti in osredotočenostjo na krščansko socialno misel pomagal drugim. Zavzel se je za žensko volilno pravico in socialni status žensk, dal je zgraditi naselje za ženske v Rožni dolini v Ljubljani, delavke v bližnji tobačni tovarni, in ustanovil je prve zadružne šole. »Kreka vidim kot pomembnega človeka v svojem času, pa tudi človeka, ki je kot vizionar presegel svoj čas.« Kokalj je dodal, da se lahko od njega veliko naučimo.

Sodobniki so ga videli kot dobrega poštenega in iskrenega človeka. S svojim delom je opogumljal Slovence. Zavedal se je pomembnosti izobraževanja. Prizadeval si je, da bi imela vsaka župnija izobraževalno društvo. Kulturnike je spodbujal je k pisanju kakovostne literature. Tudi sam je napisal dve gledališki igri: Turški križ in Tri sestre.

Tudi prof. dr. Janez Juhant, član Evropske akademije znanosti in umetnosti in dober Krekov poznavalec, je dejal, omenil Krekov socialni čut, temelječ na socialnem krščanstvu. Zgled mu je bila mati, ki je podpirala reveže. Opozarjal je na slab položaj kmeta in delavcev in jim poskušal pomagati. Dajal je mnoge vzpodbude, ki so jih uresničevali drugi. Na svoji strani je imel tudi škofa Jegliča, ki je celo v Rimu dosegel zanj monsinjorski naziv.

Foto: Tatjana Splichal