Razumljivo je, da so bile stoletja najpogostejša vrsta slovenskih uradovalnih zapisov prav prisege. Prisežnik se je moral namreč zelo precizno izraziti v lastnem jeziku, saj je imela prisega neke vrste sakralno naravo. Čeprav ni pred 16. stoletjem ohranjeno nobeno slovensko prisežno besedilo, je mogoče sklepati, da so vsaj prisežne obrazce začeli zapisovati že kmalu za verskimi obrazci in besedili, ki od Brižinskih spomenikov dalje predstavljajo daleč najobsežnejšo količino srednjeveške pisane slovenščine. Nedvomno je bilo pred Trubarjevima prvima slovenskima knjigama, izdanima leta 1550, zapisanih že veliko slovenskih prisežnih besedil, a je šlo za takšne vrste uradovalne zapise, ki se jih zlahka zavrže.

Kateri zapisi priseg so se ohranili?

Ohranili so se tisti zapisi priseg, ki so jih vnesli v sodne protokole oziroma v sodne spise, včasih kot priloge, ter nekateri prisežni obrazci, ki so svojemu namenu rabili daljši čas. Daleč najbogatejša zbirka priseg so po...