Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pristovški Storžič (1.759 m)

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 02. 07. 2010 / 11:50
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Nalaganje

Pristovški Storžič (1.759 m)

Tokrat bomo v naši potepuški rubriki prvič pokukali čez mejo. Pristovški Storžič – ime je dobil po kmetiji Pristovnik, ki leži ob njegovem zahodnem vznožju – se dviga tik nad Jezerskim, vendar je njegov skalnati vrh kakšnega pol kilometra v sosednji Avstriji. Tudi obe poti z Jezerskega vrha peljeta ves čas po avstrijskem ozemlju. Ena nam ponuja strmine, lepe razglede in nekaj lahkega plezanja ob jeklenici, druga nas vabi na sprehod po položnih gozdnih stezah in kolovozih.



Na avstrijski strani mejnega prehoda Jezersko je na levi rumen kažipot z napisom Storschitz. Mimo njega krenemo do gozdne ceste, ki nas čez približno četrt ure pripelje do lovske koče, ob kateri sta studenec in kažipot. Tam se moramo odločiti, kje bomo šli na vrh. Če smo vajeni ozkih stezic in jeklenice, lahko izberemo težjo pot (leva z oznako Krainersteig, 628), vrnili pa se bomo po lažji (desna z oznako 627), drugače pojdimo rajši v obe smeri po lažji.

Težja pot se požene navkreber v goščavo, od koder lepo vidimo skalovje pod vrhom Pristovškega Storžiča. Le nekaj trenutkov pozneje zagledamo veverico, ki pleza po debeli smreki. Ko obstanemo, slišimo praskanje njenih krempeljcev po hrapavem lubju. Pot, ki se vse bolj odmika od skalovja, kmalu prečka gozdno cesto, pozneje pa se ji pridruži. Če zavijemo v levo, prispemo do kažipota, nad katerim je manjša jasa. Z nje se med mejnimi kamni in robom gozda povzpnemo do poseke. Pobočje pod nami postaja čedalje bolj strmo, zato se umaknemo na polico, ki je zavarovana z jeklenico. Ko nam pot zaprejo skale, splezamo na manj divjo zahodno stran gore. Tam se steza razširi in skrije med gosto rastje, nato pa se ob jeklenici povzpne na greben. Na njem nas čaka kratek skalnat odsek in malce lagodne hoje med ruševjem, nad katerim se nenadoma prikaže kovinski križ. Vrh je precej prostoren, kljub temu pa je na njem potrebna previdnost, saj pod njim zeva globok prepad.

Ker stoji Pristovški Storžič na samem, a hkrati sredi venca visokih gora, je z njega zelo lep razgled. Najbolj nas privlačijo severne stene Kamniško-Savinskih Alp, kjer je v grapah in zajedah še precej snega. Na jugozahodu vidimo Kozji vrh, Storžič, Stegovnik in nam najbližji Virnikov Grintovec. Na zahodu valovi razpotegnjena Košuta, v daljavi se rišejo Julijci, na severu se razkazuje Obir, na vzhodu vidimo Peco, Olševo in Raduho, globoko pod nami pa se zvija cesta, ki se z Jezerskega vrha spušča proti Železni Kapli.

Z vrha se spustimo proti severu po stezi, ki vijuga med ruševjem. Čeznjo se stegujejo debele korenine, pozneje se ob njej pokažejo še rumene pogačice, ki bodo kmalu odcvetele. Niže postane svet strmejši. Ob poti se namnožijo skale, med katerimi je napeljana krajša jeklenica. Po stotridesetih metrih spusta prispemo do travnate planjave. Pot proti Kortam zavije tam v levo, mi pa nadaljujemo rahlo v desno po stezi, ki se med borovničevjem spušča v gozd. Še naprej se vztrajno odmikamo od vršnega dela Pristovškega Storžiča. Šele na Pastirkovem vrhu, kjer je odcep proti Beli, se obrnemo nazaj proti jugu. S travo ozaljšan kolovoz nas kmalu pripelje do križišča, od koder nadaljujemo naravnost (ne na desno) do naslednjega razcepa. Tam prestopimo na širšo gozdno pot, se spustimo do izvira in krenemo po zgornjem kolovozu do manjše planine, kjer smo med vzponom zavili na zahtevnejšo pot.




OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Jezerski vrh

Dostop: Iz Kranja nadaljujemo vožno do Zgornjega Jezerskega, od tam pa do prelaza Jezerski vrh. Avto lahko pustimo na parkirišču na naši ali avstrijski strani mejnega prehoda.

Višinska razlika: 540 metrov

Dolžina vzpona: 1.30 ure (težja pot), 2 uri (lažja pot)

Dolžina krožne poti: 3.30 ure

Kratek opis poti: Od mejnega prehoda krenemo po gozdni cesti do manjše planine, kjer je razcep planinskih poti. Leva z oznako 628 nas pripelje na južni konec strmega ostenja, od koder se ob jeklenici vzpnemo na vršni greben. Desna z oznako 627 pa se skozi gozd odmakne daleč proti severu, od koder se brez težav povzpnemo na vrh. Obe poti sta razmeroma dobro označeni s kažipoti in rdečebelimi markacijami. Prva je zahtevnejša – zaradi nekaj lažjega plezanja ni za neizkušene in družine z manjšimi otroki. Na vrhu je treba paziti na prepadni rob.

Zemljevid:
Karavanke, 1 : 50.000.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Ožbolta na Zgornjem Jezerskem je maša vsako nedeljo ob 8. uri, v podružnični cerkvi sv. Andreja ob cesti proti Jezerskemu vrhu pa ob 10. uri.

Nalaganje
Nazaj na vrh