Prostovoljstvo se začne v družini, nadaljuje pa v šoli. Foto: Tatjana Splichal

Dan pred godom sv. Nikolaja je mednarodni dan prostovoljstva. Spomnimo se na vse, ki nesebično prispevajo k družbi in storimo še sami nekaj dobrega, ne da bi za to zahtevali plačilo. Kot pravijo v Slovenski filantropiji, krovni organizaciji na področju prostovoljstva v državi, »prostovoljstvo ni le pomoč drugemu, ampak je tudi orodje za osebnostno rast, občutek lastne koristnosti, vključenosti in pripadnosti«.

Prve korake prostovoljstva naredimo v družini, nadaljujemo pa v šolah, so povedali na sredinem forumu, kjer so opozorili na pomen odnosa države in lokalnih skupnosti do prostovoljstva. »Vlada ima v svojih rokah mehanizme, s katerimi lahko spodbuja pozitivne spremembe v družbi, tudi z ustreznim vrednotenjem prostovoljstva in spodbujanjem promocije prostovoljstva med ljudmi na nacionalni in lokalni ravni,« sporočajo iz Slovenske filantropije. Prav prostovoljci, ki delujejo na področju sociale, športa, kulture, neformalnega učenja, zagovorništva in človekoljubnosti, nemalokrat popravljajo družbene nepravilnosti, zato je svet z njimi bogatejši, pravičnejši in boljši.

Slovenska filantropija povezuje več kot 1150 prostovoljskih organizacij. V Sloveniji tako prostovoljno dela vsak deseti prebivalec. Prostovoljno delo je priložnost posebej za mlade, da delajo v javnem življenju na različnih področjih. Vendar naj ne bo to delovanje namesto zaposlitve, temveč zares prostovoljno.

Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj ali krajše mednarodni dan prostovoljstva so Združeni narodi razglasili leta 1985.