Včeraj je minilo leto dni, odkar je upokojeni papež Benedikt XVI. odprl račun na družbenem omrežju Twitter in objavil svoj prvi tvit, poroča Radio Vatikan. Račun z naslovom @Pontifex je nato prevzel njegov naslednik papež Frančišek, ki danes velja za enega najbolj priljubljenih tviterašev. Račun, ki je odprt v devetih jezikih, ima danes že skoraj enajst milijonov sledilcev.

»Tudi na tej digitalni celini mora odmevati Jezusova beseda,« je po enem letu papeževe navzočnosti na Twitterju zatrdil nadškof Claudio Maria Celli, predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja. Ko je 12. decembra 2012, na praznik Device Marije iz Guadalupe, papež Benedikt XVI. objavil prvi tvit, se je dobro zavedal pomembnosti tistega trenutka. Danes skupaj s papežem Frančiškom vidimo, kako dolgoročna in pozitivna je bila takrat odločitev, je nadškof pojasnil v pogovoru za Radio Vatikan. Danes papežu na Twitterju sledi skoraj enajst milijonov oseb, po Cellijevem prepričanju pa je še bolj zanimivo dejstvo, da preko ponovnih tvitov papeževe besede prejme vsaj šestdeset milijonov oseb. V tej duhovni puščavi ima tudi kapljica sveže vode, torej en sam tvit, svojo vrednost in pomen.

Nadškof Celli je še poudaril, kako moramo na tej »digitalni celini« delovati tako, da bo odmevala Jezusova beseda. Tudi zato, ker jo mnogi prebivalci te celine najdejo samo v tem kontekstu. To za vse nas predstavlja velik izziv. Odkriti moramo, kako biti prisotni v tem okolju, ter prevzeti misijonarsko razsežnost, ki ne pomeni prozelitizma. Benedikt XVI. je govoril, da težava ni v navajanju evangelija, temveč v samem spletu. V tem okolju morajo biti prisotna osebna pričevanja in vrednotenja. Gospodov učenec bi na spletu moral znati predstaviti povezanost med svojo vero in svojim življenjem, je zatrdil nadškof. Velik izziv predstavlja tudi oznanjevanje evangelija v jeziku, ki je razumljiv današnjemu človeku. Papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi namenja več strani ravno vprašanju jezika. Obstaja namreč nevarnost, da jezik spremeni ali priredi sporočilo zapisanega ali povedanega. Papež pravi, da bi lahko celo oznanjali »lažnega boga«, čeprav z vsemi dobrimi nameni.

Po Cellijevih besedah moramo ponovno odkriti, da je v osnovi naše komunikacije določena podoba, ki je lastna Cerkvi. Papež Frančišek nas vabi k pastoralnemu spreobrnjenju: poklicani smo, da Cerkvi damo podobo, ki je bliže današnjemu človeku. »Papež Frančišek vabi, da damo življenje kulturi srečevanja. Gre za Cerkev, ki gre naproti človeku, ki kaže svojo naklonjenost človeku, ki stoji ob njem: ki ne nasprotuje, marveč predlaga, ki se zna spoštljivo pogovarjati z vsemi. Poudarek je na sporazumevanju, ki postane srečanje z današnjim človekom.«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: news.va