Foto: arhiv FMM



V soboto, 11. julija, smo na Poljskem obhajali slovesne prve zaobljube naše sestre Ane Šuštar v redu frančiškank Marijinih misijonark.

Kot bi bili vsi del njihove družine ...

V četrtek smo v zgodnjem jutranjem svitu v domači župniji na Homcu s stricem, pomožnim ljubljanskim škofom Francem Šuštarjem, obhajali sveto mašo, takoj po njej pa smo se odpravili na več kot 1200 km dolgo pot proti Łabuniam, mestu ob vzhodni meji Poljske, kjer se je Ana po dveh letih postulature v Lublinu še dve leti v noviciatu pripravljala na ta dan. Ko se je že začelo večeriti, nas je na samostanskem dvorišču pričakala skupina sester. Prijazno so nas sprejele in se z vsemi prisrčno objele, kot bi bili vsi del njihove družine, tako da smo se med njimi takoj počutili domače.


Foto: Andreja Šuštar


Duhovne vaje pred zaobljubami

Ana je v četrtek opravila duhovne vaje pred zaobljubami in tako si je v petek lahko vzela čas za nas, ki smo prišli praznovat z njo. Skupaj smo si ogledali pravljično lepo mesto Zamość in se sprehodili po tamkajšnjem znamenitem parku. Ker je bil z nami stric, škof Franci, smo obiskali tudi tamkajšnjega nadškofa Mariana Rojka, ki nas je s svojim tajnikom prav prisrčno sprejel v svoji sprejemnici. Zvečer smo prisluhnili sestri Ireni Murawski, ki nam je v samostanskem malem muzeju predstavila kratko zgodovino njihovega samostana, predvsem pa življenje in mučeniško smrt blaženega Stanislava Starowieyskega.

Slovenka, Rusinja in Poljakinja

V soboto smo tako kot tudi dan prej jutro začeli s hvalnicami v samostanski kapeli. Čudovito petje v poljskem jeziku smo spremljali v slovenskih brevirjih in se tako pridružili njihovi molitvi. Ob enajstih dopoldan se je začela slovesnost prvih zaobljub treh novink: Poljakinje Lidie Piecyk, Rusinje Nastje Kolejnik in Slovenke Ane Šuštar. Slovesnost je bila zelo lepa in obenem preprosta, umirjena. Sveto mašo je vodil slovenski škof Franc Šuštar ob somaševanju osmih duhovnikov. Novinke so med sveto mašo prosile za sprejem v Inštitut frančiškank Marijinih misijonark.


Foto: Andreja Šuštar


Ničesar ne zapuščamo, ker ni nič naše – vse je Njegovo

Duhovnik je pri pridigi izpostavil predvsem odlomek evangelija, v katerem Peter Jezusa sprašuje, kakšno bo plačilo apostolov, ker so vse zapustili in šli za njim, ter Jezusov odgovor na to vprašanje. Povedal je, da s tem, ko vse kar zapustimo, pravzaprav le izrazimo hvaležnost njemu za vse to, kar nam je on podaril. Ničesar ne zapuščamo, ker v resnici nič ni naše – vse je Njegovo. To zaupanje pa nam Bog vedno stoterno poplača.

Uboštvo, pokorščina, čistost za tri leta

Po pridigi so novinke najprej prejele blagoslov staršev, nato jim je provincialna sestra izročila prižgane sveče kot simbol novega življenja, ki so ga prejele pri svetem krstu. Po tem je vsaka sestra pokleknila pred oltar in izpovedala zaobljube, v katerih se je izročila Bogu, se posvetila evharistični adoraciji in evangelizaciji ljudstev ter obljubila uboštvo, pokorščino in čistost za tri leta. Po končani izpovedi zaobljub je duhovnik posvetil znake zaobljub, ki jim jih je nato provincialna sestra izročila kot simbol priključitve v inštitut FMM.


Foto: Andreja Šuštar


Doživeto praznovanje

Po končani slovesnosti sta sledila praznično kosilo in kratek program, ki so ga sestre pripravile slavljenkam. Praznovanje na Poljskem je bilo zares doživeto. Ani želimo, da bi po poti, na katero jo je poklical Bog, vedno hodila s takšnim veseljem, navdušenjem in ljubeznijo, kot jo je začela.