V Španiji bo v soboto za blaženega razglašen prvi časnikar. Manuel Lozano Garrido (1920-71) je leta 1956 ustanovil lastni časnik za bolnike. Kot član Katoliške akcije je Lozano Garrido v času španske državljanske vojne zapornikom nosil obhajilo, kasneje pa je bil zaprt tudi sam. Po koncu državljanske vojne je njegovo časnikarsko delo ovirala diktatura generala Franca. Zaradi hude bolezni je skorajšnji blaženi leta 1942 postal invalid, leta 1962 pa je popolnoma oslepel.

Predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja, nadškof Claudio Maria Celli, je Lozana Garrida označil kot osebo, ki je kljub vsem zdravstvenim težavam pokončno pričevala za resnico. Po nadškofovih besedah je španski časnikar ‘delal za kruh informacij, s soljo dobrega sloga in s kvasom večnosti’. Lozano Garrido je pisal prispevke za španski katoliški časnik ‘Ya’ ter za reviji ‘Telva’ in ‘Vida Nueva’. Obenem je delal za tiskovno agencijo ‘Prensa Asociada’ in pri tem spisal nekaj knjig.

V naslednjih mesecih bodo po napovedih iz Vatikana za blažene razglašeni še naš mučenec Lojze Grozde, še en Španec in Španka, dve Italijanki, Romun, Avstrijka in libanonski maronit. Vse razglasitve razen ene bodo potekale v domovinah bodočih blaženih. Včeraj so uradno napovedali datume vseh razglasitev.

Slovesno razglasitev prvega slovenskega mučenca Lojzeta Grozdeta za blaženega bomo doživeli v nedeljo na slovenskem evharističnem kongresu v Celju.

Manuel Lozano Garrido bo v španskem Linaresu za blaženega razglašen 12. junija, Leopoldo Sanchez Marquez de Alpandeire, brat frančiškan, 12. septembra v Granadi, Maria Isabella Salvat y Romero pa 18. septembra v Sevilli.

V Italiji bodo 25. septembra v Rimu za blaženo razglasili Chiaro ‘Luce’ Badano, članico gibanja fokolarov, 3. oktobra v Parmi pa Anno Mario Adorni, ustanoviteljico Inštituta Dobrega pastirja.

30. oktobra bodo v Romuniji za blaženega razglasili še enega mučenca, romunskega škofa Szilarda Bogdanffyja.
Brazilci bodo 9. novembra doživeli razglasitev Barbare od Svete Trojice za blaženo, in sicer v kraju Porto Alegre. Barbara je bila Avstrijka, ki je po izgonu v Brazilijo ustanovila svoj red.

Maronitski menih Stephen Nehme, ki je umrl v Libanonu leta 1938, bo za blaženega razglašen 27. junija v libanonskem Kfifanu.

Povezave: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/0B74D33E24F2BA09C125772000244975?OpenDocument