Jureta Godlerja večinska javnost zagotovo najbolj pozna kot satirika in imitatorja, zato se je pogovor najprej dotaknil prav vloge satire in politične parodije v današnjem trenutku.

Pogovor je vodil urednik revije Slovenski čas Martin Nahtigal. FOTO: Siniša Kanižaj

»Spominjam se obdobja pred desetimi leti, ko je imela politika še toliko dostojanstva, da se je dalo iz nje norčevati. Vloga satire je rušenje in ne moremo rušiti tega, kar ne stoji. Dostojanstvo, ki je bilo takrat še prisotno, čeravno v skrhani obliki, pa je sedaj popolnoma izginilo. Danes iščemo material za satiro, pogledamo, denimo, posnetek državne proslave: predsednica parlamenta poje partizanske pesmi. Danes nam po celem svetu vladajo liki, ki so sami po sebi Adenoid Hynkel iz Velikega diktatorja. Na takšni podstati politike satira ne more (ob)stati in ima zaradi tega velike težave.«

  Kristian Koželj, glavni urednik založbe Družina. FOTO: Siniša Kanižaj
Kar nekaj obiskovalcev je presenetil podatek, da je Jure zaključil študij glasbene kompozicije na salzburškem Mozarteuumu.

Knjigo Kultura šteje lahko naročite TUKAJ. 

Številni obiskovalci dogodka v Winebar Šuklje. FOTO: Siniša Kanižaj

»Z glasbo, ki jo danes imenujemo klasična, sem prišel v stik zelo zgodaj, pri treh ali štirih letih, ko sva z babico poslušala novoletni koncert z Dunaja. Ta glasba je v meni nekaj premaknila. Iz knjižnice sem si sposodil posnetke Bacha in Mozarta in predvsem slednjemu posvetil 20 let svojega življenja; nečemu, kar mi je bilo tako všeč, sem želel priti do konca … hitro sem ugotovil, da se glasba, ki ji danes označujemo za klasično, deli na mnogo obdobij, vsako ima svoje zakonitosti, mi pa jo mečemo v en koš. Dirigenti v ponedeljek izvajajo Bacha, v sredo Wagnerja, v petek Beethovna, potem Vivaldija. To se mi zdi zgrešeno, glasba se od obdobja do obdobja tako zelo razlikuje, da je nemogoče biti strokovnjak za celoten razpon, kar nas je pripeljalo do točke, ko je klasična glasba postala dražljaj, koncerti klasične glasbe pa zbirališča za direktorje in zdolgočasene socialne smetane, ki si lahko privošči predrage karte,« je povedal Godler.

FOTO: Siniša Kanižaj

Pogovor se je dotaknil še ostalih premnogih Juretovih talentov in področij delovanja, izogniti pa se ni mogel niti bližajočim se volitvam. Za koga si Jure želi, da bi po volitvah oblikoval kulturne politike?

»Predvsem si želim, da bi se v politiko nehali podajati izključno tisti, ki so v kateremkoli drugem okolju nezaposljivi,« je dejal. 

Večer se je nadaljeval v sproščenem vzdušju. FOTO: Siniša Kanižaj

Poper bo ponovno zapekel v torek, 17. marca, ko bomo v Winebar Šuklje z izjemnima gostoma, ki ju razkrijemo kmalu, spregovorili o še eni knjigi Rogerja Scrutona z naslovom Pijem, torej sem.