Juhant analizira aktualno dogajanje

Nagrajenca je razglasil predsednik Akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika prof. dr. Matevž Tomšič, ki vodi tudi komisijo za izbor prejemnika. V obrazložitvi je poudaril, da je Juhant dejaven državljan, ki velja za prodornega misleca, ki z občutkom in poglobljenim ter analitičnim razmislekom presoja sodobne družbene razmere.

Predstavnik predlagatelja Zbora za republiko Janez Podobnik je ob tem predstavil nominacijo, Pučnikovo plaketo pa sta nagrajencu izročila Matevž Tomšič in Iva Pučnik Ozimič, ki je predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika.

Priznanje so podelili v sklopu 17. Pučnikovega simpozija. FOTO: FB Inštitut dr. Jožeta Pučnika

Demokracija ni samoumevna

V nagovoru, kot je zapisal Inštitut dr. Jožeta Pučnika na družbenih omrežjih, je ob prejemu priznanja Juhant poudaril, da demokracija nikoli ni nekaj samoumevnega, ampak zahteva stalno prizadevanje. Po njegovih besedah je to še posebej očitno v družbah, ki so šle skozi tranzicijo, vendar tudi v dolgo uveljavljenih demokracijah. Opozoril je na pomen spoštovanja človekovih pravic in zmožnosti, da se človek vživi v drugega. 

»Kristus pa nam je odprl vrata upanja. Brez vere v Kristusa, brez vere v Boga, težko shajamo drug z drugim in tudi z državo,« je dejal. Poudaril je, da družbeni nauk Cerkve postavlja človeka v središče družbenega življenja, kar je tudi eden ključnih temeljev demokracije. Po njegovem je zato nujno iskati temelje, na katerih so gradile pretekle generacije. Ob koncu se je zahvalil Bogu in vsem, ki so ga spremljali na njegovi življenjski poti, da lahko tudi sam prispeva k oblikovanju boljše družbe.

Zakaj priznanje Juhantu?

Kot so zapisali v obrazložitvi, gre za »veliko osebnost slovenske družbe«, ki jo že dolgo bogati s svojim miselnim, znanstvenim in družbenim delovanjem. Juhant je filozofijo in teologijo študiral v Ljubljani, nato pa podiplomski študij nadaljeval na Univerzi v Innsbrucku, kjer je opravil magisterij iz teologije in doktorat iz filozofije. 

Dolga leta je bil profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki jo je med letoma 1994 in 1999 tudi vodil kot dekan. Njegovo raziskovalno delo obsega različna področja, med njimi zgodovino filozofije, filozofsko antropologijo, etiko, socialno filozofijo in filozofijo religije. Do danes je objavil tudi 18 knjig.

Profesor dr. Janez Juhant poleg Janeza Janše na levi. FOTO: FB Inštitut dr. Jožeta Pučnika

Pomemben del njegovega delovanja je posvečen raziskovanju idejnih in vrednostnih temeljev slovenske družbe. Posebej se je ukvarjal z dediščino pomembnih osebnosti, kot sta Janez Evangelist Krek in Lambert Ehrlich. V obrazložitvi poudarjajo, da je prav z raziskovanjem Ehrlichovega dela pomembno prispeval k ponovnemu premisleku o njegovi vlogi v slovenski zgodovini.

Dr. Juhant je tudi dolgoletni predsednik Združenja Ob lipi sprave, kjer vztrajno opozarja na potrebo po spravi v slovenski družbi ter na pomen moralnih načel, ki izhajajo iz krščanske etike. V obrazložitvi so zapisali, da »vztraja kot dosleden zagovornik moralnih načel, ki izvirajo iz krščanskega etosa«.