Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ranljivost migrantov izkoriščajo trgovci z ljudmi

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 18. 10. 2021 / 08:40
Oznake: Iz življenja
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 18.10.2021 / 08:50
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ranljivost migrantov izkoriščajo trgovci z ljudmi
Storilec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi se po 113. členu Kazenskega zakonika v Sloveniji kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. FOTO: Tatjana Splichal

Ranljivost migrantov izkoriščajo trgovci z ljudmi

Danes obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, ki ga bo naša vlada letos izkoristila za izboljšanje ozaveščenosti o tem pojavu. Slovenija na področju boja proti trgovini z ljudmi pripisuje velik pomen mednarodnemu sodelovanju, pri čemer posebno pozornost namenja regiji Zahodni Balkan.

V okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bo Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope (NATC JVE) izvedla informativno kampanjo, ki obravnava vprašanje nekaznovanosti storilcev.

Nekaznovanost storilcev precejšnja

Čeprav so države v regiji sprejele ustrezno zakonodajo na področju boja proti trgovini z ljudmi, je nekaznovanost storilcev še vedno precej razširjena. Podatki kažejo na neskladje med velikim številom možnih žrtev, manjšim številom identificiranih žrtev ter nizko stopnjo pregona in obsodb, ob današnjem dnevu opozarjajo na notranjem ministrstvu.

Skupna izjava

Za okrepitev prizadevanj na tem področju so predstavniki mreže NATC JVE ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi sprejeli skupno izjavo, s katero se zavezujejo okrepiti ukrepe za odpravo nekaznovanosti kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, dodelitev ustreznih sredstev za učinkovit odziv kazenskega pravosodja ter za okrepljeno regionalno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi.

Neformalna mreža nacionalnih koordinatorjev za boj proti trgovini z ljudmi jugovzhodne Evrope je bila ustanovljena oktobra 2010 na pobudo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, v njej pa sodeluje enajst držav regije.

Informativna kampanja

Članice mreže NATC JVE bodo od 18. oktobra do 7. novembra »na svojih profilih na družbenih omrežjih objavljale informativna sporočila, ki bodo tematsko osredotočena na tri sklope: politika boja proti trgovini z ljudmi in sodelovanje vseh deležnikov za odpravo nekaznovanosti (prvi teden), krepitev zmogljivosti organov pregona in sodstva za obravnavo nekaznovanosti (drugi teden) ter podpora žrtvam (tretji teden),« so sporočili z notranjega ministrstva.

Tihotapljenje migrantov

Nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi Tina Princes Damjanovič ob današnjem dnevu opozarja tudi na pojav tihotapljenja migrantov, ki je pogosto tesno povezan s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi. »V iskanju izhoda iz revščine, oboroženih spopadov, politične nestabilnosti in različnih oblik preganjanja migranti pogosto poiščejo tihotapce, da jih prepeljejo v tujino, kjer jim bo omogočeno boljše življenje.«

Ranljivost migrantov pa lahko izkoriščajo tudi trgovci z ljudmi, zato je treba problematiko ilegalnih migracij, še posebej v naši neposredni bližini, pazljivo spremljati. (Tina Princes Damjanovič, nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi)

Prostitucija in spolne zlorabe

Kot izpostavljajo na ministrstvu, v Sloveniji glede na obliko trgovanja z ljudmi prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolnih zlorab, medtem ko so druge oblike tega kaznivega dejanja redkeje prepoznane. »Na splošno je Slovenija prepoznana kot ciljna država izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi pa tudi kot tranzitna država za osebe iz jugovzhodne Evrope, ki prek Slovenije nadaljujejo pot v druge države članice EU.«

Lani 27 žrtev trgovine z ljudmi

Policija je v letu 2020 obravnavala 29 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, pri čemer je identificirala 27 žrtev tega kaznivega dejanja. »V kazenskih postopkih je bilo v preteklem letu obravnavanih 33 fizičnih in tri pravne osebe, pristojna tožilstva pa so za navedeno kaznivo dejanje vložila dve obtožnici zoper šest fizičnih oseb. Sodišča so v letu 2020 spoznala za krive kaznivega dejanja trgovine z ljudmi pet fizičnih oseb, v zadnjih petih letih pa je bilo za to kaznivo dejanje obsojenih skupno 32 oseb.«

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh