Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Rašica (641m)

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 10. 12. 2010 / 10:47
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Nalaganje

Rašica (641m)



Ljubljana je obkrožena s številnimi izlet­niškimi točkami in vrhovi, na katere se lahko brez večjih težav povzpnemo tudi pozimi. Označene planinske poti nas na zahodu vabijo v Polhograjsko hribovje, na jugu na Krim, na vzhodu proti Dolenjski ter na severu na Šmarno goro in Rašico. Na tej stoji visok razgledni stolp, s katerega vidimo včasih na eni strani Kamniško-Savinjske Alpe, ki so obsijane s soncem, na drugi pa megleno morje, v katero je potopljeno mesto. V njem bi se morda »namakali« tudi mi, če bi ostali
v dolini.

Na Rašico oziroma njeno najvišjo točko, ki se imenuje Vrh Staneta Kosca – pelje toliko poti, da bi lahko za vsak dan v tednu izbrali drugo. Vzpon lahko začnemo v Povodju med Rašico in Šmarno goro, v Gameljnah, Črnučah, Trzinu in Mengšu. Pot iz Gamelj je privlačna zato, ker nas do izhodišča pripelje mestni avtobus, hodimo pa ves čas po gozdni stezi, ki se izogne vasi Rašica.

Od končne postaje avtobusa številka osem krenemo navzdol mimo trgovine in športnega igrišča. Ko pridemo čez Gameljščico, zavijemo levo na asfaltno cesto, ki nas pripelje do roba naselja. Tam prestopimo na široko gozdno pot, preskočimo potok, v katerega se z vseh strani steka voda, in nadaljujemo navkreber. Z golih vej se usipa sneg, ki ga je razmočilo sonce, zato smo kmalu mokri kot v dežju. Včasih nam pade ledena pošiljka naravnost za ovratnik, kot da bi čakala, kdaj bomo prišli mimo.

S poseke med daljnovodnima stebroma zagledamo Šmarno goro, a še preden si jo natančneje ogledamo, se pot znova skrije med drevje in povzpne do gozdne ceste. Z nje čez nekaj deset metrov zavijemo na pot, ki se v loku vzpenja proti manjši jasi. Napredujemo malce počasneje kot ponavadi, saj so gozdna tla prekrita z mešanico snega in listja, na kateri drsi tudi planinskim čevljem. S tem povezane akrobacije pa prav nič ne motijo mlade družine, ki nam med glasnim smehom pridrsa naproti.

Nad jaso krenemo znova navkreber. Z leve se nad pot sklanja skalnat rob, na desni nas spremlja ozek potoček. Iz struge prihaja tiho šumenje, ki bo ponehalo, ko se bo temperatura spustila dovolj pod ledišče. Tudi potok potrebuje za življenje toplino, kaj šele človek!

Ko prispemo do gozdne ceste, ki se vzpenja iz vasi Rašica, gremo lahko po njej do razcepa, ob katerem je več kažipotov. Lahko pa jo preprosto prečkamo, saj se nam kmalu znova pridružijo markacije. Te nas popeljejo do roba, pod katerim leži vas, od tam pa prek skalnatega pobočja do ceste pod planinskim domom.

Pred desetletji smo v šoli veliko poslušali o Rašici, saj je bila prva vas v Sloveniji, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno požgali. Povojna oblast je vrh nad njo poimenovala po domačinu, narodnem heroju Stanetu Koscu, in na njem postavila razgledni stolp. Pod njim so planinci pozneje zgradili planinski dom, ki je odprt vse dni v tednu razen v ponedeljek.

Vrh Rašice leži le dobrih tristo metrov više od središča Ljubljane, toda na razglednem stolpu imamo občutek, da je razlika veliko večja. V jasnih dneh sega razgled z njega od Julijskih Alp na zahodu do Posavskega hribovja na vzhodu in od Kamniško-Savinjskih Alp na severu do Snežnika na jugu. V oblačnem vremenu, ko se sicer trden stolp zaradi sunkov vetra neprijetno maje, pa moramo biti včasih zadovoljni le s pogledom na Šmarno goro in drevesne krošnje pod sabo.



OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Srednje Gameljne (končna postaja mestnega avtobusa številka 8).

Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Šmartno in nadaljujemo vožnjo skozi Zgornje Gameljne. Iz središča Ljubljane ali Črnuč se lahko proti izhodišču odpravimo tudi po Dunajski cesti, s katere zavijemo pri mostu čez Savo.

Višinska razlika: 330 m.

Dolžina vzpona: 1 ura in 15 minut.

Kratek opis poti: Z avtobusne postaje krenemo mimo športnega igrišča čez potok Gameljščica, kjer zavijemo v levo in nadaljujemo do roba naselja. Tam nas kažipot usmeri v gozd, ki nas spremlja vse do vrha, kjer stojita planinski dom in razgledni stolp. Pot je označena z markacijami in kažipoti. Vzponi so blagi, zato je hoja prijetna. Nekateri odseki so lahko v tem letnem času precej razmočeni in blatni.

Zemljevid: Ljubljana - okolica, 1 : 50.000.

Sv. maše: V župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem pod Šmarno goro je maša vsako nedeljo ob 7. in 9. uri

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh