Biografija Grigorija Rasputina (1869–1916) je monumentalno delo (949 strani), ki dokončno razrešuje mit, v katerega je ovita ta zlovešča zgodovinska osebnost. Ameriški zgodovinar in pisatelj Douglas Smith je z izjemno natančnostjo opisal vsa obdobja Rasputinovega življenja od mladosti, obdobja romanj in prvih nastopov v vlogi duhovnega voditelja do uveljavitve na dvoru zadnjega ruskega carskega para, ki so jo spremljali čedalje večje zgražanje javnosti, ljubosumje v duhovniških krogih, spletke v državnem aparatu, podtikanje afer ter neprestane klevetniške gonje v časopisju, ki so iz Rasputina naredile simbol izprijenosti carskega režima in grešnega kozla za vse tegobe Rusije, pogrezajoče se v kaos prve svetovne vojne in revolucije.

Avtor se je pri pisanju naslanjal na izjemno obsežen nabor virov

Avtor se je pri pisanju naslanjal na izjemno obsežen aparat: navaja vse neštete razpoložljive vire o Rasputinu, od arhivskega materiala v arhivih in knjižnicah v Rusiji, Evropi in Ameriki do vseh doslej objavljenih Rasputinovih biografij in zapisov o njem. Smith je preučil vse omembe Rasputina v sodobnem ruskem tisku, desetine dnevniških zapisov, zapisnike cerkvenih konsistorijev, policijske zapisnike z zaslišanj, poročila agentov carske tajne policije Ohrane, ki so varovali in nadzirali Rasputina, zapisnike z zaslišanj po poskusu atentata nanj leta 1914 in po njegovem umoru, rezultate preiskave, ki jo je v zvezi z njim po njegovi smrti sprožila začasna vlada. V izjemno privlačno in napeto napisanem besedilu najdemo med drugim prodorne analize stanja duha v Rusiji pred prvo svetovno vojno, opise delovanja cerkvene hierarhije in kvarjenja mehanizma carske države do dokončne izgube zaupanja vseh družbenih slojev v monarhijo.

O delovanju na dvoru imperatorske družine Romanovih

Dr. Simon Malmenvall (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Slovenski šolski muzej) je zapisal, da je delo ameriškega zgodovinarja in pisatelja Douglasa Smitha (1962) monumentalen in sistematičen življenjepis Grigo­rija Jefimoviča Rasputina (1869–1916), ruskega meniha in mistika, širši javnosti znanega predvsem po svojem spornem delovanju na dvoru imperatorske družine Romanovih v času pred oktobrsko boljševiško revolucijo. Avtor življenjepisa zgodovinsko natančno in psihološko pronicljivo prikazuje Rasputinovo življenje od mladosti v Sibiriji do uveljavitve v vlogi duhovnega voditelja, ko si je naposled pridobil za­upanje zadnjega imperatorja Nikolaja II. (vladal v obdobju 1894–1917) in njegove soproge Aleksandre Fjodorovne. Prav zadnje obdobje menihovega življenja so na podlagi njego­vih vprašljivih »svetovalno-zdravilskih« praks zaznamova­le spletke v državnem aparatu, ki so vzbujale zgražanje dela javnosti in vplivale na oblikovanje predstave o Rasputinu kot nosilcu izprijenosti vladajoče elite.

Izogibal se je senzacionalizmu ali ustvarjanju novih mitolo­ških predstav

Douglas Smith svoje delo gradi na bogatem naboru virov in literature, med katerimi so najdragocenejši arhivski in ča­sopisni dokumenti, ki jih hranijo institucije na ruskih tleh. Empirično dokazljivost in vzročno-posledično natančnost je avtor uspešno združil s pripovedno privlačnostjo, občasno podobno napetemu kriminalnemu romanu, kar biografijo uvršča na presečišče znanstvenega in literarnega, ustrezno tako potrebam izkušenih raziskovalcev kakor tudi zanimanju širšega bralstva.

Douglas podaja posebej pronicljiv vpogled v duha časa ter (ne)delovanje političnih in cerkvenih oblasti pred in med prvo svetovno vojno, ki je prispevalo k padcu Romanovih ter olajšalo uspeh revolucionarnega vrenja v letu 1917. Avtor je Rasputina prikazal kot izrazito večplastno oseb­nost, pri čemer se – kljub zasledovanju pripovedne privlačnosti – izogiba senzacionalizmu ali ustvarjanju novih mitolo­ških predstav. Zgodbo ruskega meniha je podal tako z vidika njegovih osebnostnih lastnosti in zasebnega življenja kakor tudi z upoštevanjem družbenozgodovinskih okoliščin. Slo­venski kulturni prostor dobiva s prevodom Douglasove mo­nografije eno od znanstveno temeljnih in hkrati širši javnosti dostopnih del o poznem obdobju Ruskega imperija.

Za mitom o Rasputinu poiskal dejansko zgodovinsko osebnost

Dr. Blaž Podlesnik (Filozofska fakulteta v Ljubljani) pa je zapisal, da si je Douglas Smith v knjigi Rasputin. Vera, oblast in zaton Ro­manovih kot temeljni cilj zadal, da bi zgodovinopisno korekt­no predstavil osebnost in vpliv človeka, ki je že v času svojega življenja iz konkretne zgodovinske osebnosti prerasel v živo legendo. Praktično vsi vidiki Rasputinove biografije so bili v obdobju, ko je postal zaupnik carskega para, mistificirani in prikrojeni bodisi s strani njegovih podpornikov ali za­upnikov, še bolj pa se od objektivnih dejstev v glorifikacijo ali demonizacijo odmikajo najrazličnejša pričevanja in spomini, ki so nastali po Rasputinovi smrti ter po oktobrski revoluciji. Sodobna predstava o Rasputinu je v veliki meri zaznamovana s temi pretiranimi, pristranskimi in očitno politično ter reli­giozno motiviranimi interpretacijami njegove vloge, zato si avtor prizadeva, da bi tovrstna pričevanja preveril z ohranje­nim arhivskim gradivom ter za mitom o Rasputinu poiskal dejansko zgodovinsko osebnost.

Kritično pretresanje spornih in problematičnih legend o Rasputinu

Težava, na katero je ob tem naletel, so pogosto nedostopni in nepopolni arhivski dokumenti, ki jih ravno tako pogosto spremlja dvom o njihovi nepristranskosti. Nastajali so nam­reč v birokratskem sistemu carske Rusije, v katerem je ura­dnike bolj kot objektivnost zanimal učinek, ki ga bo imel tak ali drugačen dokument na nadrejene in posledično na njiho­vo lastno kariero, zato se zdi, da avtorju ni preostalo drugega kot kritično pretresanje številnih spornih in problematičnih legend o Rasputinu ter opozarjanje na okoliščine, ozadje in motivacijo, ki so pripeljali do njihovega nastanka. Verodo­stojnih, nespornih in dokumentarno potrjenih dejstev, ki bi onkraj mitologij svetega čuvarja carske Rusije ali velikega sla­dostrastnika izrisala prepričljivega zgodovinskega Rasputina, ostaja malo.

Zgodovinskemu Rasputinu se približamo, kolikor je to objektivno mogoče

Kljub temu je monografija v vseh pogledih korektna zgo­dovinopisna obravnava omenjene teme. Ne le, da so ob ob­javljenih virih upoštevani tudi številni arhivski dokumenti, tudi metodologija kritičnega presojanja vseh virov ter njihova kontekstualizacija v družbenem, političnem in verskem življenju obdobja sta zelo prepričljivi, zato se v knjigi dejan­skemu zgodovinskemu Rasputinu približamo, kolikor je to pač objektivno mogoče.

Znan je predvsem po knjigah o zgodovini Rusije

Ameriški pisatelj, zgodovinar in prevajalec Douglas Smith (1960) je znan predvsem po svojih knjigah o zgodovini Rusije. Po študiju nemščine in ruščine na Univerzi v Vermontu je doktoriral iz zgodovine na kalifornijski univerzi v Los Angelesu. Napisal je več knjig o ruski zgodovini. Je prejemnik številnih književnih priznanj in študijskih podpor več uglednih ustanov.

Odlomek iz knjige