Upokojeni papež Benedikt XVI. je bil že za časa življenja svojega predhodnika Janeza Pavla II. (1920-2005) prepričan o njegovi svetosti. Med njunim dolgoletnim sodelovanjem je vedno znova občudoval njegovo tesno povezanost z Bogom in njegov pogum tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah, je Joseph Ratzinger v pričakovanju beatifikacije poljskega papeža v letošnjem aprilu izjavil v prvem pogovoru za javnost po svojem odstopu 28. februarja lani.

Prizadevanja in program poljskega papeža so bili brez konca. Ob tem ga ni vodilo navdušeno ploskanje ali pritrjevanje, je poudaril Benedikt XVI. v knjigi poljskega časnikarja Wlodzimierza Redziocha, ki je izšla v pred slovesno razglasitvijo Janeza Pavla II. za svetnika. Italijanska izdaja naj bi izšla ta teden, milanska založba »Edizione Ares« jo na trgu predstavlja pod naslovom »Accanto a Giovanni Paolo II«. Ob koncu tedna so italijanski mediji objavili nekaj odlomkov iz omenjenega dela.

Kot osrednje merilo svetosti Janeza Pavla II. Ratzinger v pogovoru označuje njegov »pogum za resnico«. Le preko njegove tesne povezanosti z Bogom lahko razumemo njegova neutrudna pastirska prizadevanja. »Svojemu delu se je predajal z nekakšno skrajnostjo, ki si je drugače ni moč razlagati.«

Povezanost z Bogom je bila za poljskega papeža tudi razlog njegovega veselja tudi sredi najhujših življenjskih težav, je zapisano v knjigi. »Janez Pavel II. ni iskal aplavza, nikoli ni zaskrbljeno opazoval, kako so sprejete njegove odločitve. Deloval je iz svoje vere in na podlagi svojih prepričanj, zato je bil pripravljen za svoje odločitve tudi sprejemati udarce.«

Benedikt XVI. se spominja, da se je s poljskim kardinalom Karlom Wojtylo prvič seznanil pred izvolitvijo Janeza Pavla I. poleti leta 1978. Navdušila ga je njegova členitev komunizma, predvsem pa njegov osebni žar. v času koncila sta delala na različnih področjih. Wojtylo je poznal po njegovih zapisih, bral je njegov »Uvod v krščanstvo« in iz njega tudi večkrat navajal, poroča upokojeni papež.

Benedikt XVI. v pogovoru potrjuje, da ga je papež že leta 1979 poklical v Vatikan in mu želel zaupati vodenje Kongregacije za katoliško vzgojo, vendar ga je prosil, naj njegovo imenovanje malce preloži, ker je bil tedaj na položaju münchenskega nadškofa zelo kratek čas.

Ko ga je Janez Pavel II. dve leti kasneje poklical v Kongregacijo za nauk vere, je Benedikt XVI. to občutil kot svojo dolžnost. Njegova edina prošnja tedaj je bila, da bi še naprej lahko deloval in objavljal na teološkem področju. To mu je papež v luči dejavnosti kardinala Gabriela-Marie Garrona iz Kongregacije za katoliško vzgojo tudi dopustil.

Papež Janez Pavel II. se je v nenehnih prizadevanjih pri svojem delu telesno povsem izčrpal. Že v Vatikanu, predvsem pa na potovanjih je izpolnjeval izjemno natrpan program in pri tem prav nič upošteval lastnega počutja.

V pogovoru za knjigo poljskega časnikarja Wlodzimierza Redziocha Benedikt XVI. poroča tudi o dogodku z njegovega prvega obiska v Nemčiji leta 1980. Med opoldanskim odmorom v Münchnu ga je Janez Pavel II. poklical k sebi. »Odpočiti bi se morali«, je rekel papežu, ko sta skupaj molila brevir. »Odpočil si bom v nebesih«, se je tedaj glasil odgovor Janeza Pavla II.

Vir: Kathpress

Foto: splet