Na dan, ko se spominjamo 600. Obletnice zadnjega ustoličenja koroškega vojvode na gosposvetskem polju, 18. marca, je bila v galeriji Družina predstavitev nove monografije Slovenski pozdrav s Koroške. V »domoznanskem albumu«, kot je knjigo označil avtor spremne besede Janez Stergar, je reproduciranih 300 koroških razglednic, natisnjenih od konca 19. Stoletja do druge svetovne vojne. Večina razglednic je iz zbirke avtorja monografije profesor zgodovine in sociologije, v prostem času pa strastnega zbiratelja Milana Škrabca in večina vse razglednice so publicirane prvič, kar vrednost knjige še povečuje.

Tone Rode: »Ne pustimo si vzeti spomina!«

»Knjiga priča o vlogi zgodovine, ki nam daje korenine, ki nas iz hipnih bitij razvija v večplastne ljudi s preteklostjo in z utemeljenim pogledom nazaj,« je dejal na predstavitvi direktor založbe Družina Tone Rode in dodal, da nas monografija kot narod umešča »v kulturno zgodovinski prostor, v katerem smo živeli tisočletja«. Rode je še dejal, da naj si Slovenci ne pustimo vzeti spomina, na katerega nas opozarja knjiga.

Janez Stergar: »Škrabec je zavzeti kartofil«

Da je knjiga plod desetletnega zavzetega dela Milana Škrabca je uvodoma dejal Janez Stergar in avtorja predstavil kot »zavzetega kartofila, ki hodi po sejmih in starinarnicah, si dopisuje in izmenjuje razglednice in se veseli vsakega drobca, ki ga najde«. Škrabec ima zbirko več tisoč razglednic, iz tega vira je črpal gradivo za številne razstave, strokovne članke in tudi knjige, katerih avtor ali soavtor je bil. Leta 1990 sta izšli knjigi Dežela ob Cerkniškem jezeru in Vrhnika, prečuden kraj, leta 2005 Narod naš dokaze hrani, dve leti pozneje Boj za meje po 1. Svetovni vojni in še dve leti pozneje Slovenstvo na razglednicah. Knjiga razglednic Pozdrav s sv. Višarij je izšla leta 2012.

Knjigo so v galeriji Družina predstavili direktor založbe Tone Rode, avtor knjige Milan Škrabec in avtor spremne besede Janez Stergar (foto: Tatjana Splichal)


Knjiga razdeljena geografsko in po temah

Nova monografija, v kateri je 300 razglednic s strokovnim opisom, je razdeljena po poglavjih geografsko, je povedal Stergar. »Izbor upošteva slovensko, dvojezično oziroma južno Koroško v zgodovinskih deželnih mejah iz leta 1918, v te meje pa so spadale tudi kanalska dolina, ki je danes pod Italijo, Jezersko, Mežiška dolina in Dravograd. Poleg t. i. geografskih poglavij so tudi tematska poglavja – eden od teh poglavij je današnji jubilej, posvečen spominu na ustoličevanje karantansko koroških vladarjev in kako je ta obletnica bila v stoletju obeležena na razglednicah,« je razložil Stergar. Poleg poglavja o ustoličevanju je v tematskem izboru med drugim tudi poglavje o boju za mejo na Koroškem po prvi svetovni vojni. »V knjigi so samo – z res redkimi izjemami –razglednice s slovenskimi oziroma dvojezičnimi napisi,« je povedal Stergar, direktor založbe Družina Tone Rode pa ga je dopolnil, da so vse razglednice reproducirane oziroma skenirane v »izvirni velikosti 1:1«, torej v velikosti kot resnici, brez povečav ali posameznih detajlov.

»Dragocena spominska knjiga«

»Razglednice so posebno za zgodovinarje eminenten zgodovinski vir,« je dejal Stergar. »S krajevnim imenom, poštnim žigom, znamko, raznimi narodnimi koleki, podatki o naročniku, založniku, fotografu, podatki o pošiljatelju in prejemniku, z lastnoročno napisanimi sporočili nudijo dragocene ilustracije preteklosti.« Kot je še dejal Stergar nam slovenski napisi na starih koroških razglednicah predstavljajo kraje, ulice, cerkve, šole, gostilne, društva in pomembne osebnosti ter pričajo o nekdanji moči koroškega slovenstva. Da z razglednic ne razberemo le pošiljatelje in prejemnike, ampak iz njih razberemo dragocena zgodovinska dejstva, ki so »izziv za koroške zgodovinarje« je Stergar povedal s primerom, da iz zapisa na eni od razglednic izvemo, da naj bi bil prva slovenska žrtev koroških nacistov že aprila pliberški dekan Jože Hribar.

Knjiga ni ne enciklopedija ne popotniški priročnik ne krajevni leksikon – čeprav bi vse troje lahko bila

»Škrabec ni izdal nove enciklopedije, ni izdal krajevnega leksikona, čeprav bi lahko oboje knjiga tudi bila, saj je na koncu objavil seznam imen krajev in zemljevid iz leta 1910. Nova monografija tudi ni popotniški priročnik, čeprav jo lahko vzamemo s seboj na pot, ko smo namenjeni v katero od koroških dolin,« je dejal Stergar in sklenil, da objavljeni izbor strokovne literature napotuje bralca k nadaljnemu poglabljanju vedenja o preteklosti in sedanjosti koroških Slovencev

Milan Škrabec: "Koroška zgodba na razglednicah"

»Slovenska koroška zgodba je bila že velikokrat povedana in še velikokrat bo. Jaz sem se s to knjigo odločil, da jo povem s pomočjo razglednic. Stara razglednica je kot zgodovinski dokument, ki prinaša zanimive informacije o preteklosti. Pričara duh časa bolj kot karkoli drugega,«je dejal avtor Škrabec, potem pa obiskovalcem v galeriji Družina ob projekciji popeljal v koroško zgodbo.

Novinarji in zgodovinarji so za novo monografijo Slovenski pozdrav s Koroškega pokazali izjemno veliko zanimanja (foto: Tatjana Splichal)