Kardinal Raymond Burke, eden izmed podpisnikov »dubie«, je sredi žgočih razprav o papeževi posinodalni spodbudi Radost ljubezni v nedavnem pogovoru za avstralski spletni časnik Catholic Outlook dejal, da ga mediji zmotno predstavljajo kot »sovražnika« papeža Frančiška, obenem pa je poudaril, da trenutna razhajanja v katoliški Cerkvi nujno zahtevajo odgovor na določene nejasnosti.



Po kardinalovem mnenju nujnost odgovora na »dubio« izvira iz škode, ki jo zmeda in napake povzročajo človeškim dušam, ta pa je rezultat dejstva, da na vprašanja, ki se porajajo, ni podanih odgovorov v skladu s tradicionalnim naukom in prakso Cerkve. »Nujnost teh pojasnil me zelo obremenjuje«, je pojasnil kardinal Burke, saj sam vidi »veliko zmedo, ljudje pa imajo občutek, da Cerkev ni več varna opora, na katero se lahko naslonijo«.

Kardinal je v pogovoru omenil tudi domnevni »spor« med njim in papežem Frančiškom in ob tem poudaril, da je medijsko poročanje o njunem odnosu zgrešeno, pogosto o tem »močno pretiravajo«. »Vse skupaj je ena sama karikatura. Papeža Frančiška opisujejo kot čudovito, odprto osebo, s čimer seveda ni nič narobe, toda mene opisujejo povsem nasprotno, s tem pa želijo le spodbujati lastne interese«, meni Burke. Papež Frančišek »pa njihovih interesov ne podpira. Mediji to tehniko uporabljajo, da vi vzbudili vtis, kako je papež na njihovi strani in to je zelo neiskreno«.

Kardinal zatrjuje, da nima nikakršnih namer po uporu svetemu očetu in da je njegova podoba »sovražnika, ki želi spodkopati papeža«, v nasprotju z dejanskim stanjem. Po njegovih besedah verni katoličani, ki so izrazili dvom ali zaskrbljenost glede nejasnosti okoli posinodalne spodbude Radost ljubezni, »ljubijo papeža v popolni pokorščini Petrovemu sedežu«. Istočasno pa »ne sprejemajo vprašljivih razlag posinodalne spodbude, ki so dejansko v nasprotju s tem, kar je Cerkev od nekdaj učila in izvajala«.

Brez jasnosti glede teh vprašanj »so ljudje v nezavidljivem stanju«, kar se kaže v dejstvu, da škofovske konference objavljajo različne smernice o tem, kako razlagati Radost ljubezni.

Poleg kardinala Burka so »dubio« podpisali še kardinali Walter Brandmüller, upokojeni predsednik Papeškega odbora za zgodovinske znanosti, Carlo Caffarra, upokojeni bolonjski nadškof, in Joachim Meisner, upokojeni nadškof v Kölnu. Kardinala Meisner in Caffarra sta umrla v letošnjem poletju, kardinala Burke in Brandmüller pa bosta morala sama nadaljevati razpravo glede izrečenih dvomov.

Ne kardinal Burke ne Brandmüller pa nista podpisala »correctio filialis«.

Kardinal Burke je v pogovoru za avstralski spletni časnik še povedal, da glede razlag posinodalne spodbude razpravljajo tudi mnogi laiki, »številni duhovniki pa zelo trpijo, kajti k njim pridejo verniki, ki od njih pričakujejo določene nemogoče stvari, potem ko so prebrali kakšno izmed zgrešenih razlag besedila«. Posledica tega je, da ljudje nič več ne razumejo cerkvenega nauka, je prepričan kardinal. V Cerkvi »pa imamo enega samega vodnika, cerkveni nauk, toda zdi se, da smo trenutno razdeljeni na dva politična tabora«.

Ti občasno »muhasti« napadi z različnih strani, ki se med seboj ne strinjajo, so »zelo preprost način reševanja stvari, ki pa ne sodi v Cerkev«. Edini pravi način, če želimo, da se razprava kam premakne, je po kardinalovem mnenju »povezava s cerkvenim naukom. To je namreč tisto, kar nas povezuje«.

Kardinal Burke je pojasnil tudi številne zmotne predstave, ki jih o njem širijo mediji, češ da »ga zanimata le nauk in pravo« in da je »povsem za časom, da živi v srednjem veku«. »Sem zelo pastoralen in pravzaprav ne vidim nobenih nasprotij v tem, da je človek pastoralen in zvest pri oznanjevanju cerkvenega nauka ter upoštevanja cerkvenega prava«, je dejal. Vztraja tudi, da se »močno zaveda vsakdanje kulture, v kateri živimo, da se želi z njo soočiti, vendar na sočuten način, v smislu prenašanja cerkvenega nauka na kulturne razmere; prizadeva si, da bi današnjo kulturo spodbudil k določenim spremembam«.

Na vprašanje o medijski podobi papeža kot velikega revolucionarja, ki spreminja usmeritev katoliške Cerkve v sodobnem času, kardinal odgovarja, da Petrov naslednik »nima nikakršne zveze z revolucijo«, pač pa »ohranja edinost Cerkve z njenim dolgoletnim in stalnim izročilom«. Mnogi trdijo, da se papež na nek način upira stoletja dolgemu cerkvenemu izročilu, »vendar to prav tako ni mogoče, kajti rimski papež je vodilo edinosti, ki je navzoča ne le danes, ampak edinosti s tistimi, ki so po tej poti stopali skozi stoletja«.

V tolažbo vsem, ki jih skrbi trenutno stanje v Cerkvi, je kardinal Burke poudaril, naj še naprej trdno zaupamo v dejstvo, da se v Cerkvi srečamo z Jezusom, da je Jezus tisti, ki nas tam pričakuje. »Zato, ne glede na to, kakšna zmeda in razhajanja vstopijo v Cerkev, ne smemo nikoli izgubiti upanja. Toliko bolj zvesto se moramo držati tega, kar nas je Cerkev vedno učila, kar je vedno prakticirala. S tem bomo resnično rešili svoje duše, s pomočjo Božje milosti, ki nam je vedno blizu.«

Vir: CNA
Foto: CNA