Konservativni kritiki želijo z uradnim »svarilom« papeža Frančiška pripraviti do tega, da bi se odpovedal širjenju domnevne »krive vere«. Podpisniki dokumenta, ki je bil včeraj v večih jezikovnih različicah objavljen na internetu, menijo, da Frančišek »na neposreden ali posreden način« spodbuja krivoverska stališča glede zakonske zveze, morale in prejemanja zakramentov. »Spoštljivo vztrajamo pri tem, da vaša svetost javno zavrne te teze«, je zapisano v 25 strani dolgem pismu, ki nosi datum 16. julij 2017 in je bilo papežu predstavljeno že v letošnjem avgustu.



»Upor« je sprožila papeževa posinodalna spodbuda Radost ljubezni iz leta 2016, v kateri je papež nakazal, da katoličani, ki so po ločitvi znova sklenili civilno zakonsko zvezo, smejo prejemati sveto obhajilo. V pismu je izrečena tudi ostra kritika nekaterim odločitvam papeža Frančiška glede imenovanj v Vatikanu. Sveti oče je denimo z nadškofom Vincenzom Paglio in kardinalom Kevinom Farrellom dva zagovornika te usmeritve postavil na čelo Papeške akademije za življenje oz. novoustanovljenega vatikanskega dikasterija za laike, družino in življenje.

Pismo je sestavljeno v obliki »Correctio filialis de haeresibus propagatis« (»Sinovskega svarila glede širjenja krive vere«). Nazadnje naj bi takšen zapis leta 1333 papežu Janezu XXII. zaradi širjenja zmot namenili njegovi »duhovni sinovi in hčere«. Svoje zmote je papež preklical na smrtni postelji.

Svarilo je sestavljeno iz treh delov: cerkvenopravni utemeljitvi koraka sledi dejanski »popravek«, sestavljen v latinščini. V končnem pojasnilu sta navedena s strani podpisnikov najpomembnejša vzroka »edinstvene krize«, do katere je papež Frančišek po njihovem mnenju zapeljal Cerkev: »modernizem«, ki relativizira temeljne verske vsebine, in »neprimerljiva naklonjenost« papeža Frančiška »največjemu krivovercu« Martinu Luthru.

Dokument je podpisalo 62 laikov, teologov in duhovnikov, med njimi nekdanji direktor vatikanske banke IOR Ettore Gotti Tedeschi, nekdanji predsednik Italijanskega narodnega raziskovalnega sveta CNR Roberto de Mattei, nemški pisatelj Martin Mosebach ter filozof in duhovnik Antonio Livi, nekdanji dekan lateranske univerze. Med podpisniki je tudi vodja lefebvrovske bratovščine sv. Pija X., Bernard Fellay, ki je za dokument izvedel šele po tem, ko so ga že izročili papežu, podpisal pa ga je v imenu celotne bratovščine.

Podpisniki poudarjajo, da papeža ne obtožujejo uradnega krivoverstva in »mu ne pripisujejo krivde pri širjenju sedmih verskih zmot«, saj »ni njihova naloga presojati, ali je bilo dejanje krivoverstva v resnici zagrešeno«.

Opozarjajo pa, da so bili nekateri verniki, ki so javno stopili v bran katoliški veri, deležni nasprotovanja in sankcij znotraj Cerkve in cerkvenih ustanov. Podpisniki dokumenta zato »govorijo v imenu večjega števila duhovnikov in laikov, ki menijo, da jim je bila kratena svoboda govora«.

Papeževa posinodalna spodbuda Radost ljubezni je sprožila notranjecerkveno razpravo glede odnosa do vprašanj o zakonski zvezi in družini. Kardinali Walter Brandmüller, Raymond Leo Burke, Carlo Caffarra in Joachim Meisner so papeža Frančiška sprva osebno, lani novembra pa tudi javno prosili za pojasnila glede razlage in uvrščanja omenjenega besedila. V »svarilu« je tudi zapisano, da papež doslej še ni bil pripravljen dati »pozitivnega odgovora« na »dvom«, ki so ga izrazili štirje kardinali.

Vir: Kathpress / National Catholic Register
Foto: arhiv Družine (T.S.)