Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Raziskava: duhovnost in vera med mladimi naraščata

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 04. 03. 2024 / 11:45
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 04.03.2024 / 14:31
Ustavi predvajanje Nalaganje
Raziskava: duhovnost in vera med mladimi naraščata
Molitev rožnega venca na Kongresnem trgu. FOTO: Tatjana Splichal/arhiv Družine (fotografija je ilustrativna)

Raziskava: duhovnost in vera med mladimi naraščata

Na Papeški univerzi Svetega križa v Rimu so pred dnevi predstavili izsledke raziskave z naslovom »Mladi: pričakovanja, ideali, prepričanja« o religioznosti in veri med novimi generacijami, s katero so želeli preučiti mlade z mednarodnega in obsežnega vidika, »da bi z odprtostjo in upanjem s krščanskega antropološkega vidika poskušali razumeti mlade, njihove želje, vrednote in pričakovanja«.

Raziskavo je izvedla skupina Footprints z omenjene papeške univerze v sodelovanju s španskim inštitutom za javnomnenjske raziskave GAD 3. V raziskavi, ki so jo opravili v osmih državah, je sodelovalo 4.889 mladih v starosti od 18 do 29 let. Po besedah enega izmed profesorjev na univerzi, ki je izsledke raziskave objavila na svoji spletni strani, »večina izprašanih veruje v Boga in vidi Cerkev kot vodnico v svojem življenju«.


Novembra in decembra lani je v raziskavi o duhovnosti mladih sodelovalo skoraj 5.000 mladih iz Argentine, Brazilije, Italije, Kenije, Mehike, Filipinov, Španije in Združenega kraljestva. Papeška univerza Svetega križa je projekt opravila v sodelovanju s sedmimi drugimi partnerskimi univerzami po svetu. Izvirnost te raziskave, katere izsledke so predstavili 29. februarja, je prav v tem, so zapisali, »da je bila izvedena na mednarodnem vzorcu z uporabo metodologije neprekinjenega poslušanja in da daje spodbuden vpogled v miselnost mladih«.

Po navedbah izvajalcev raziskave duhovnost med mladimi »v zadnjih letih ostaja nespremenjena«. Večina fantov in deklet veruje v Boga in pozitivno dojema Cerkev, »ki jo vidijo kot vodnico in ne kot politično ali minljivo ustanovo«. Med splošnimi ugotovitvami raziskave je bilo tudi povečanje državljanske zavesti in zanimanja za družbena vprašanja med mladimi.

Glede na predstavljene podatke mlade pri sprejemanju moralnih odločitev na področju socialnih vprašanj najbolj usmerjata religija in duhovnost.

Vera vpliva na moralne odločitve

Glede na predstavljene podatke mlade pri sprejemanju moralnih odločitev na področju socialnih vprašanj najbolj usmerjata religija in duhovnost: čeprav greh priznavajo verniki in ne ateisti, jih večina (67 odstotkov) meni, da je vest tista, ki določa, kaj je prav in kaj narobe. Zato recimo vojno, politično korupcijo in okoljske probleme uvrščajo med neupravičene. »To so ponavljajoče se teme, za katere smo ugotovili, da povezujejo vse mlade, ne glede na to, ali so verni ali ne,« poudarjajo izvajalci projekta in zatrjujejo, da bodo številne posebne teme raziskane v nadaljnjih raziskavah. Smrtna kazen in upravičevanje vojne sta deležna enakega nasprotovanja med katoličani in pripadniki drugih religij ter ateisti, prav tako se močno ujema nasprotovanje legalizaciji prostitucije (70 odstotkov izprašanih).

Udeleženke 3. mladinskega festivala v Radencih. FOTO: Špela Pal/arhiv Družine

Vera, živeta s prepričanjem in ne kot izročilo

Kljub dejstvu, da je zemljepisno poreklo mladih, s katerimi so se pogovarjali izvajalci projekta, močan dejavnik, ki vpliva na njihove odgovore, raziskava kaže na splošni porast vere, ki jo kristjani živijo iz prepričanja in udejanjajo, recimo z udeležbo pri sveti maši in s prejemanjem zakramentov (predvsem spovedi in obhajila), ne pa kot tradicijo ali običaj: ta smernica je pomembna kot prvotni rezultat omenjene raziskave.

V državah, kot so Kenija (93 %), Filipini (83 %) in Brazilija (81 %), je velik odstotek vernic, na splošno pa je število katoličank večje tudi na svetovni ravni (52 %).

Po navedbah izvajalcev so države pri tem vprašanju razdeljene v tri skupine: Kenija, Filipini in Brazilija kažejo močno religioznost in veliko verskih praks (za verne se opredeljuje med 82 in 92 odstotkov mladih), medtem ko izsledki kažejo, da se v Italiji in Španiji manjši odstotek mladih opredeljuje za verne, tisti, ki so verni, pa kažejo, da se svoje vere globlje zavedajo; Mehika in Argentina sta nekje vmes, Združeno kraljestvo pa je primer zase.

V državah, kot so Kenija (93 %), Filipini (83 %) in Brazilija (81 %), je velik odstotek vernic, na splošno pa je število katoličank večje tudi na svetovni ravni (52 %).

Ateisti, agnostiki in molitev

Zanimivo je tudi dejstvo, da mnogi mladi v določenih okoliščinah molitev ocenjujejo kot pomemben vidik njihovega življenja, kar je skupno vsem, tudi ateistom in agnostikom. Za ateiste in agnostike se opredeljuje 56 odstotkov moških, večinoma v Italiji in Španiji, torej v državah z najvišjo stopnjo sekularizacije med sodelujočimi v raziskavi.

Med sodelujočimi v raziskavi, ki se opredeljujejo kot ateisti, je veliko zanimanja za življenje po smrti in pravilno razumevanje trpljenja; odstotki so najvišji v Keniji in na Filipinih.

Eden od glavnih razlogov za njihovo nevero je, kot so pojasnili v svojih odgovorih, »nezmožnost razumevanja skrivnosti vere«. To se kaže predvsem v Italiji in Združenem kraljestvu. Poleg ateistov in agnostikov pa to kot težavo navajajo tudi verni mladi.

Med sodelujočimi v raziskavi, ki se opredeljujejo kot ateisti, je veliko zanimanja za življenje po smrti in pravilno razumevanje trpljenja; odstotki so najvišji v Keniji in na Filipinih.

Papeška univerza Svetega križa je raziskavo opravila v sodelovanju s španskim inštitutom za javnomnenjske raziskave GAD 3. FOTO: en.pusc.it

Vzorec nenehnega poslušanja

Raziskava je del trajnejšega projekta, ki temeljil na neprekinjenem poslušanju, pomembni in obenem izvirni metodologiji: na ta način je mogoče združevati količinske in kakovostne vidike zbranih podatkov. Na univerzi Svetega križa napovedujejo, da bodo v prihodnjih mesecih, spet v sodelovanju s partnerskimi univerzami, nekatere teme podrobneje preučili s posebnimi raziskavami: »Raziskovali bomo mlade in odnose, pa tudi mlade in delo ter skupno dobro.« Cilj raziskav za sodelujoče univerze je, da prilagodijo svojo izobraževalno ponudbo dejanskim potrebam, ki jih izražajo mladi.

Nalaganje
Nazaj na vrh