Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Razlika med neposrednim prenosom in posnetkom maše

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 21. 10. 2020 / 12:39
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.10.2020 / 12:04
Ustavi predvajanje Nalaganje
Razlika med neposrednim prenosom in posnetkom maše

Razlika med neposrednim prenosom in posnetkom maše

Škof Jamnik: Posnetki prenosov bogoslužja imajo le dokumentarno vrednost.

»Namen radijskega ali TV prenosa maše, da bi se vsi, ki se maše ne morejo udeležiti, istočasno povezali v duhu in s srcem z vsemi, ki obhajajo evharistično daritev.« FOTO: Vatican media

Ob ponovnem razglasu epidemije smo verniki zopet soočeni s situacijo, ko ne moremo biti osebno navzoči pri darovanju svetih maš, temveč lahko sodelujemo le na daljavo prek radia, televizije ali spleta oz. zgolj v molitvi. Marsikomu se pri tem zastavi vprašanje, ali je razlika, če sodelujemo pri neposrednem prenosu »virtualne maše« ali če gre zgolj za posnetek.

Kakšna je bogoslužna in zakramentalna vrednost arhivskega posnetka bogoslužja, odgovarja ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik:
---

Čeprav virtualno bogoslužje ni isto, verujemo, da nas Kristus pridružuje k sebi

»Po naročilu papeža Frančiška smo se vsak na svoj način zavzeli in omogočili, da imamo v času koronavirusa veliko duhovnih spodbud, najrazličnejših molitev, obenem pa tudi veliko možnosti spremljanja bogoslužij prek elektronskih medijev.

Ker Cerkev uči, da je namen radijskega ali televizijskega prenosa maše v tem, da bi se vsi, ki se maše ne morejo udeležiti (ostareli, bolni, popotniki ...), istočasno povezali v duhu in s srcem z vsemi, ki obhajajo evharistično daritev, je potrebno, da medijske hiše in vsi drugi dosledno upoštevajo in označijo, da gre za neposredni prenos liturgičnega obhajanja. Posnetki prenosov bogoslužja imajo le dokumentarno vrednost, saj ob morebitnem vnovičnem predvajanju za njimi ni več občestva, ki bi bogoslužje dejansko obhajalo.

V času koronavirusa in strožjih ukrepov se tako rekoč nihče ni mogel udeležiti bogoslužja, zato je prav, da se skupaj s tistimi, ki so obhajali bogoslužje v cerkvi, združijo z Njim, ki govori in se daruje pri bogoslužju. Čeprav takšno obhajanje bogoslužja ni isto, vendarle upamo in verujemo, da nas Kristus pridružuje k sebi in da tudi »amen« vernikov pred TV-zasloni ali ob drugih elektronskih medijih ni nič dalje od Kri­stusa kot »amen« zbranega občestva.


Škof Anton Jamnik: Posnetki prenosov bogoslužja imajo le dokumentarno vrednost. FOTO: Tatjana Splichal

Rast osebne pobožnosti, brez dimenzije občestvenosti

Čeprav gre pri poslušanju prenosa maše, podobno kot pri dejanskem liturgičnem obhajanju, za dejanje vere, je to dejanje osredotočeno zgolj na rast osebne pobožnosti, medtem ko je dimenzija občestvenosti v ozadju. Zato vidi Cerkev pri ljudeh, ki bi sicer lahko prisostvovali občestvenemu liturgičnemu obhajanju evharistije in s tem tudi javno izpričevali svojo vero, a se zatekajo k maši prek elektronskih medijev, za neizpolnjevanje dolžnosti udeležbe pri maši. Za tiste pa, ki dejansko ne morejo biti pri maši, je takšno »sodelovanje v duhu in resnici« pravi balzam za njihovo dušo.

Bogoslužje, še posebej evharistija, vedno predpostavlja Cerkev, ki je zakrament občestva in jo po delovanju Svetega Duha posvečuje in poživlja, saj pri zemeljskem bogoslužju vnaprej okušamo tisto »nebeško, ki se obhaja pred Božjim prestolom« (gl. B 8), zato je stvarna udeležba pri maši predvsem velik dar in ne samo neka pravica ali dolžnost. Za ta dar pa bodimo hvaležni in v novih razmerah iz virtualnega sveta vstopimo v resnični svet, iz virtualnih maš v nedeljsko bogoslužje zbranega občestva ob oltarju. Svet internetnih in drugih družbenih medijev nam je lahko v veliko pomoč, toda ostaja samo sredstvo, ne pa cilj. Sicer pa, če malo prilagodim misel modrega Seneka, »mediji modrim služijo, neumnim pa gospodujejo«.

Tako upam, da nas bo izkušnja, da nam je bilo v času koronavirusa odvzeto tisto, kar je za nas najsvetejše (obhajanje zakramentov), vodila v še bolj poglobljeno življenje iz vere v križanega in vstalega Kristusa. Osebno srečanje z našimi bližnjimi pri bogoslužju in tudi drugih priložnostih je milost, je dar, je neke vrste »zakrament«, kajti obličje drugega človeka je sled Božjega, ki se nam razodeva v občestveni in osebni molitvi.«

----
Odgovor škofa Jamnika na vprašanje bralca je bil objavljen v 20. številki (letnik 69) tiskane izdaje tednika Družina.
---

PREBERITE TUDI:
- »Virtualna« maša ni in ne more biti sveta maša
- Škofje prižgali zeleno luč za spletne prenose maš
- Komentar: Splet-enost dogajanja

Nalaganje
Nazaj na vrh