V Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava so razstavljene umetniško obdelane kovinske skulpture, ki jih je v tišini pleterskega samostana s kovaškim orodjem oblikoval iz odpadnih predmetov nekdanji pleterski prior, kartuzijan br. Janez Hollenstein. »Kartuzijanski brat svoje molitvene meditacije, usmerjene k stiku z Bogom, v tišini med zidovi kartuzije preliva v likovno ustvarjalnost. Iz odsluženih ali odpadnih kovinskih elementov, zlasti zavrženih ograj, koles in železnih sodarskih obročev preusmerja trdo materijo v duhovna obzorja ter jo s svojim kovanjem oživlja in dematerializira,« je na odprtju razstave dejal likovni kritik Milček Komelj in dodal, da nekdanji pleterski prior »svojo zazrtost k nebu kuje s krotenjem kovinskih elementov kot pravcati meniški kovač duhovnega življenja; za to ga je usposabljala že osnovna šola, v kateri je bil poudarek na umetnostnih obrteh, in pozneje tudi klasična gimnazija, kjer je bil velik del izobraževanja posvečen umetnosti.«

Vzpenjanje, vstajenje in razsvetljenje

Razstavo so v atriju Zavodu sv. Stanislava, kjer se vsak dan zvrsti dobrih 1500 mladostnikov in odraslih, odprli ob začetku šolskega leta in še posebej nagovarja ob vprašanju »Kam greš?«, ki so si ga kot vodilo izbrali za letošnje šolsko leto. »Utrip sodobne zahodne kulture, ki beži v aktivnost, ki od nas terja nenehno dokazovanje in proizvajanje, v času prevlade virtualnega sveta, vse to je zašlo tudi v šolski prostor. Razstava pa odpira drugačen pogled, ki ne more nikogar pustiti ravnodušnega, saj skulpture na otipljiv način govorijo ne le, kje je pot, ampak tudi, kdo je resnična pot,« je dejala voditeljica razstavnega programa v zavodu Bernarda Podlipnik. Razstavo so naslovili Odmev tišine, razstavljene skulpture pa je predsednik KD Zgovorna tišina razvrstil v tri sklope: vzpenjanje, vstajenje in razsvetljenje, »vse tri pa povezuje ista ideja, zajeta v enovit estetski izraz«.

Z upogibanjem železa prepeva srčni Te Deum

Ustvarjalnemu Hollensteinu se po besedah Komelja kačaste, človeške in rastlinske oblike iz zavrženega, včasih že zarjavelega železja »mehko prepletajo, upogibajo in pretikajo v mehkih vozlih ali se v znamenju zanosa ali spirale, v skladu z avtorjevim prepričanjem, da pot k Bogu ni nikoli premočrtna, ovinkasto vzpenjajo okrog vertikalne osi. Ta umetniku s svojim zagonom proti nebu simbolizira vstajenje ali vsaj smer in zanos duhovne rasti.« Pleterski menih, je dejal Komelj, »upogiba železne trakove ali palice med kovanjem žarečega železa s kladivom svojega ustvarjalnega navdiha kot duhovni stvaritelj, ki vse posveča misli o božji navzočnosti in hrepenenju po Bogu, zato s svojimi rokami ne glede na težo kovaškega dela vse oživlja v kipečo breztežnost in sproščeno lahkotnost, ki s svojimi rokami ne glede na težo kovaškega dela vse oživlja v kipečo breztežnost in sproščeno lahkotnost.« Po besedah Komelja se upogljivi železni trak »izrisuje, vozlasto pretika in prepogiba kot umetnikova rokopisna pisava, skozi katero se izraža zagon njegovega religioznega hrepenenja in ustvarjalne misli.« Kartuzijan, ki mu je meniško delo »služenje, ne pa uveljavljanje samega sebe«, s »kovanjem« poveličuje ustvarjalno moč svojega Stvarnika; v njegovi lastni moči, s katero živo upogiba svojo kovino, pa lahko zunaj kartuzijanskega okolja, v katerem se na razstavi predstavlja, po besedah Komela »prepoznavamo tudi avtorjevo človeško ustvarjalnost, dojeto kot umetnost … Z neutrudnim oživljanjem zvenečih kovinskih linij v vesoljni prostor zarisuje in prepeva svoj srčni Te Deum.«

Odprtje razstave je s prepevanjem koralov, ki so bili v srednjem veku zapisani v rokopisih kartuzij, obogatila vokalna skupina Insula memoriae.

Joseph Johann Baptista se je rodil v Alttoggenburgu leta 1933; rojen je v Švici, sicer pa je nemškega rodu. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1959. Od leta 1953 živi kot menih v kartuziji Pleterje. Ko so ga leta 1985 imenovali za pleterskega priorja, je prejel ime Janez Hollenstein. Prior je bil deset let. Razstavo je pripravilo društvo Zgovorna tišina, na ogled bo do na ogled pa bo do 8. oktobra 2017 .