Odprtje razstave v Državnem zboru o prekmurskem narodnem voditelju Jožefu Kleklu. Foto: Ivo Žajdela

Poslanec iz Prekmurja Jožef Horvat je spomnil, da je na lanskoletni državni proslavi ob 105. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Beltincih slavnostna govornica predsednica Državnega zbora posebej izpostavila pomen Jožefa Klekla st. »Predsedničin govor in dejstvo, da je bil Jožef Klekl v letih 1920–1929 narodni poslanec v ustavodajni skupščini Kraljevine SHS v Beogradu, je pri mnogih intelektualcih generiralo pobudo, da zgodovinski pomen Jožefa Klekla osvetlimo tudi v Državnem zboru. Ta pobuda se danes uresničuje.«

Glavni govornik je bil poslanec iz Prekmurja Jožef Horvat. Foto: Ivo Žajdela

Na prvem mestu mu je bilo slovenstvo in ljubezen do domovine

Jožef Klekl je s pisano besedo od leta 1904 pa vse do začetka druge svetovne vojne svoje prekmursko slovensko ljudstvo spodbujal k ljubezni do maternega jezika, ki ga je imenoval kinč predragi, je pojasnil Jožef Horvat. Nikoli ni izražal ozemeljskih pretenzij, na prvem mestu mu je bilo slovenstvo, ljubezen do domovine ter ljubezen do sester in bratov, ki živijo na drugi strani Mure, na desnem bregu.

Direktor Pomurskem muzeju Murska Sobota dr. Branko Kerman. Foto: Ivo Žajdela

Avtorica razstave zgodovinarka Tadeja Andrejek. Foto: Ivo Žajdela

Prekmurski Slovenci stojijo tudi na ramenih Jožefa Klekla

Govornik je spomnil, da prekmurski Slovenci stojijo tudi na ramenih Jožefa Klekla. Na Kleklovo delo za ohranitev slovenstva v Prekmurju sta se na pariški mirovni konferenci oprla tudi dr. Franc Kovačič in dr. Matija Slavič (dvakratni rektor ljubljanske univerze) ter antantne velesile prepričala, da je Prekmurje slovenska pokrajina.

Matija Slavič je o Kleklovih časopisih zapisal: »Bivši poslanec Jožef Klekl st. je s svojim Koledarjem, Marijinim listom in tednikom Novine največ storil, da so Prekmurci ohranili zavest, da so smatrali Štajerske Slovence onkraj Mure za svoje rodne brate, da so hoteli ob prevratu državno skupnost z drugimi Slovenci v Jugoslaviji.«

Jožef Klekl st. (1874–1948), duhovnik, urednik, narodni voditelj in poslanec.

General Maister in Kleklove Novine

In kaj je ob prevratnih dogodkih ugotavljal Klekl sam? »General Maister je rešil Maribor za Jugoslavijo. Naše Novine pa so rešile Jugoslaviji dva okraja in okrog sto tisoč duš doma in v tujini. Brez generala Maistra najbrž ne bi imeli Maribora, brez Novin pa bi gotovo zijala na slovenskem narodnem telesu pri Muri velika krvaveča rana.«

Skupina duhovnikov, Jožef Klekl je v zadnji vrsti peti z leve.

Pod čudež je z nevidno, a srčno pisavo podpisan črensovski Jožef Klekl

Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni nismo nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je bilo praktično tisoč let v okviru Ogrske države njena nepomembna manjšina, ki pa je iz lastne notranje sile ostala zvesta slovenstvu. Združitev prekmurskih Slovencev, je bil čudež v vsej zgodovini slovenskega naroda. Vsakdo, ki je vsaj bežno prebral zgodovino prekmurskih Slovencev, se bo strinjal, da je pod ta čudež z nevidno, a srčno pisavo podpisan črensovski Jožef Klekl, je dejal Jožef Horvat in dodal, da so to tudi besede, ki so jih pomurski poslanci zapisali v obrazložitvi amandmaja, ki so ga 14. septembra 2005 sprejeli na pristojnem odboru, ki je obravnaval novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS. Takrat so se oprli na doktorsko disertacijo dr. Petra Štumpfa, dr. Stanka Zvera, na strokovne članke Metke Fujs in dr. Andreja Hozjana. Državni zbor je na plenarnem zasedanju 29. septembra zakon sprejel. Dobili smo novi državni praznik 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vöra tvoje slobode je odbila

Jožef Horvat je zaključil z navdušujočimi besedami Jožefa Klekla na zborovanju v Beltincih, ko se je 20.000 glava množica veselila osvoboditve. Klekl je dejal: »Dragi rojaki! Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njeni, nad vse vas razprostera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vöra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!«

Osveščal je, da Prekmurci niso Vendi, ampak Slovenci

Razstavo so pripravili v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Direktor dr. Branko Kerman je dejal, da se z razstavo Jožeta Klekla tudi v Državnem zboru predstavlja Prekmurje, za katerega je ravno Klekl najbolj zaslužen, da je danes del Slovenije. Leta 1919 namreč tega brez njegovega vseživljenjskega prizadevanja ne bi bilo. Vedel je, da je prekmurski jezik tisto orožje, ki je bilo ključno za narodov preporod in samozavest, zato je skozi tednik Novine in druge nabožne tiske skoraj 20 let informiral, jezikovno osveščal in bodril, da Prekmurci niso Vendi, ampak Slovenci.

Za narodovo identiteto je izjemnega pomena tudi kulturna dediščina

Poleg jezika in kulture, ki sta tista ključna za narodov obstoj, je za narodovo identiteto izjemnega pomena tudi kulturna dediščina, ki jo na robu slovenskega etničnega in nacionalnega prostora treh držav Avstrije, Madžarske in Hrvaške že 70 let varuje, hrani in razstavlja Pomurski muzej Murska Sobota, je nadaljeval Kerman in dodal, da so ga ustanovili leta 1955, »s prizadevanjem, lahko rečemo, podobnim kot Klekl, da s svojim delovanjem skrbi za ohranjanje premične in nesnovne dediščine, ki je zelo krhka, izginja in jo je potrebno dokumentirati v vseh razsežnostih in po zmožnostih ohraniti za prihajajoče rodove v severovzhodni Sloveniji na območju 27 občin ter tudi izven meja v Porabju in Radgonskem kotu v Avstriji«.

Razstava v avli hrama demokracije je nastala pod okriljem Pomurskega muzeja v sodelovanju s Kleklovo fundacijo iz Črensovec.

Izdal je 15 samostojnih del in napisal več kot 500 člankov

Avtorica razstave iz Pomurskega muzeja zgodovinarka Tadeja Andrejek je najprej poudarila, da pri Jožefu Kleklu gre za osebnost, ki je s svojim delovanjem odločilno zaznamovala kulturno, versko in politično življenje Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja.

Kot duhovnik je skrbel za svoje vernike in domače okolje, kot urednik pa je v številnih časopisih, koledarjih in publikacijah utrjeval narodno zavest prekmurskih Slovencev ter jih povezoval s slovenskim prostorom. V svojem življenju je izdal 15 samostojnih del in napisal več kot 500 člankov, s čimer je postal eden najpomembnejših prekmurskih publicistov prve polovice 20. stoletja.

Z vso odločnostjo je dokazoval, da je Prekmurje slovensko ozemlje

Decembra 1918 so se predstavniki ljudstva iz Prekmurja odpravili v Ljubljano k Slovenski narodni vladi, da bi se zavzeli za priključitev k preostali Sloveniji. V Ljubljani jih je presenetilo vprašanje: »Ali tam res živijo Slovenci?« To vprašanje najbolje ponazarja, kako oddaljeno in skoraj neznano je bilo Prekmurje v očeh preostalega slovenskega prostora. Prav zato je bilo delo Jožefa Klekla še toliko pomembnejše – z vso odločnostjo je dokazoval, da je Prekmurje slovensko ozemlje, ki mora postati njegov neločljiv del.

»Dragi poslanci, naj vam duhovnik spregovori.«

Kleklova prizadevanja so bila leta 1919 poplačana z združitvijo Prekmurja s preostalimi slovenskimi pokrajinami. V naslednjih letih je kot poslanec v beograjski skupščini zastopal interese domačega okolja in dokazoval, da je Prekmurje enakovreden del slovenskega prostora. Značilno pa je, da je vsako svojo razpravo v parlamentu začel z besedami: »Dragi poslanci, naj vam duhovnik spregovori.«

»Moja ljubezen do domovine se nikoli ni kazala v trkanju s kozarci«

Duhovnik Jožef Klekl je na razstavi spregovoril še enkrat – skozi dokumente, fotografije in citate, ki pričajo o njegovem življenju in delu. Sam je svojo življenjsko držo najbolje povzel z besedami: »Moja ljubezen do domovine se nikoli ni kazala v trkanju s kozarci, v trkanju po prsih, v kričanju, marveč v samopozabnem žrtvovanju in delovanju za rast duševnega in telesnega, duhovnega in gmotnega blagra ljudstva.«

Osebnost, ki je s svojo vizijo in delom pustila globok pečat v zgodovini naroda

Razstava Jožefa Klekla predstavlja v več vlogah: kot duhovnika, urednika, narodnega voditelja in politika. Skozi izbrane dokumente, časopisne članke in fotografije, se pred nami razkriva osebnost, ki je s svojo vizijo in delom pustila globok pečat v zgodovini našega naroda.

1/28