Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja.

Vodja projekta Maske. Od rituala do karnevala je Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, soavtorja sta Anja Jerin in Miha Špiček. Ob razstavi so izdali istoimensko publikacijo, katere urednika sta Anja Jerin in Gregor Ilaš.

Avtorska ekipa razstave Maske. Od rituala do karnevala. Foto: MKG

Človek se od nekdaj maskira

Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubljal svojo veljavo, maske so sčasoma postale sredstvo za zagotavljanje zabave.

Maska ta terjast, Cerkljanski laufarji, Cerkno, 1938, iz zbirk SEM. Foto: Tomo Jeseničnik

Človek rad išče način komuniciranja z naravnimi in nadnaravnimi silami

Univerzalni svetovni pojav mask in maskiranja ob različnih priložnostih izraža tako razlike med kulturami kot njihove skupne značilnosti. Te se izražajo s skrivnostnim pomenom mask in ritualov, povezanih z nevidnimi silami narave in vegetacije ter rodovitnostjo zemlje in blagostanjem človeka in živali. Številne skupne poteze so izražene tudi v ritualih, namenjenih kultu plodnosti, komunikaciji z duhovi prednikov in preganjanju temačnih sil v dolgih zimskih nočeh. Človek je neprestano iskal način komuniciranja z naravnimi in nadnaravnimi silami iz vsakdanjega življenja. Misteriji, različni rituali in kultne dejavnosti, povezane z božanstvi, mitološkimi bitji in duhovi narave, so v tisočletjih pustili vidne in nevidne sledi, opazne vse do današnjih dni. Na razstavi so na ogled maske iz Afrike (Slonokoščena obala, Burkina Faso, Tanzanija, Sierra Leone, Kongo), Indonezije (Bali) ter Mehike.

Ta grd, Ravenski pustovi, Drežniške Ravne, 1985, iz zbirk SEM. Foto: Tomo Jeseničnik

Življenju od rojstva do smrti zaznamujejo življenjske šege

Prelomne dogodke v človekovem življenju od rojstva do smrti zaznamujejo življenjske šege – ustaljena dejanja in obredi, ki povezujejo različna življenjska obdobja. Pri nekaterih šegah kot ostanek zaščitne funkcije ali zgolj za zabavo nastopajo tudi maskirani liki. Maskiranje je značilno predvsem za predporočne (dekliščina in fantovščina, vabljenje na poroko) in poročne šege (lažna nevesta, zabava svatov), pojavlja pa se tudi ob šegah, ki so del srednješolskega in višješolskega izobraževanja (brucovanje) ter ob praznovanju 50. rojstnega dne. 

Slika Pust v Zagorici, avtor: Tone Kralj, Zagorica, 1962, iz zbirk SEM. Foto: Tomo Jeseničnik

Niko Kuret: »Človek si želi biti kdaj pa kdaj 'nekdo drug'.«

Cerkveni in posvetni prazniki koledarskega leta imajo za posameznika in skupnost poseben pomen. Nekatere letne šege, za katere je bilo značilno maskiranje, so izumrle ali se le delno ohranile (preganjanje pehtre babe), druge so se v prilagojeni oz. spremenjeni obliki ohranile do danes (npr. na martinovo, lucijino, miklavževo, ob božiču, novem letu, sv. treh kraljih, pustu) ali so bile iz drugih okolij prinesene v slovenski prostor (noč čarovnic).

Rusa, Markovci, 40. leta 20. stoletja, iz zbirk SEM. Foto: Tomo Jeseničnik

Pustna dediščina se prenaša iz generacije na generacijo

Pustna dediščina Slovenije je povezovalni element na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. A najpomembnejša je za lokalno okolje, kjer se prenaša iz generacije na generacijo, krepi pripadnost, izobražuje in povezuje. V SEM so se s pojavom pustnega maskiranja kustosi SEM začeli intenzivneje ukvarjati po drugi svetovni vojni, ko so v muzejske zbirke vključili tudi prve pustne maske in oprave.

Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala. Foto: Jan Simončič

Muzej je odkupili celotne maske in oprave najznačilnejših pustnih likov

Ker so pustne šege živa in spreminjajoča se sestavina, ki lahko vpliva na oblikovanje lokalne identitete, pustne maske pa pomembna sestavina snovne dediščine, ki se spreminja in tudi izginja, je SEM pred devetimi leti začel z načrtnim dopolnjevanjem zbirke pustnih mask. Na podlagi večletnega terenskega dela in sodelovanja z nosilci pustne dediščine je muzej med letoma 2018 in 2024 na terenu s finančno podporo Ministrstva za kulturo odkupili celotne maske in oprave najznačilnejših pustnih likov tradicionalnih pustnih skupin.

Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala. Foto: Jan Simončič

Od Cerkljanskih laufarjev do maske baba deda nosi iz Haloz

Na razstavi so na ogled maske in oprave Oračev iz Okiča, maska baba deda nosi iz Haloz, Cerkljanskih laufarjev iz Cerkna, na ogled je maska Butalca iz Cerknice, oprave Ponikovskih mačkar iz Dobrepolja, Hrušiških škoromatov iz Brkinov, Liških pustov iz Kanala ob Soči in mnoge druge. Glavni poudarek razstave je prav ta – stalno dopolnjujoča se zbirka različnega gradiva ̶ predmetov, fotografij, terenskih zapisov ̶ vezanega na pustni čas.

Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala. Foto: Jan Simončič

Maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki ...

Iz razstavljenega gradiva je mogoče razpoznati bogastvo pustnih šeg v slovenskem okolju, ki se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. Za maskirance v Sloveniji poznamo več imen: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti ali koranti ... Ravno podobnosti in posebnosti nosilcem pustnih šeg in tradicij kot tudi okolju, iz katerega prihajajo, zagotavljajo občutek individualne in kolektivne identitete. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav. Zasebni in javni prostori se spremenijo v prostore pustnih zabav, prireditev, rajanj, karnevalov in obhodov tradicionalnih pustnih skupin.

Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala. Foto: Jan Simončič

Pustovanje ima satirično, zabavno in družbeno vlogo

Pustovanje ima satirično, zabavno in družbeno vlogo. Odraža se tako v pustnih likih tradicionalnih pustnih skupin kot tudi v sodobnih pustnih likih, ki prikazujejo aktualne družbene, gospodarske in politične razmere. Na razstavi so na izbranih primerih predstavili tudi sodobno maskiranje v Sloveniji: potek pustnega dogajanja, izkazovanje pripadnosti, kaj je »očem skrito« oz. česa obiskovalci ne vidijo, kaj se dogaja v času razPUSTa ter kakšnim spremembam je mogoče slediti v zadnjih desetletjih.

Pia Prezelj, Človek si kdaj pa kdaj želi biti nekdo drug, pust, maske, Delo, 14. 1. 2026Anja Intihar, Dokler bo živa laufarija, bo živela tudi Cerkljanska, pust, Cerkno, Delo 28. 1. 2026

Anja Intihar, Pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji, Cerkno, Nedelo, 3. 2. 2024Anja Intihar, Veliko srce Cerkljanske, pust, Cerkno, laufarija, Nedelo, 7. 2. 2026Ingrid Mager, Biti kdaj pa kdaj nekdo drug, pust, Slovenski etnografski muzej, Dnevnik, 19. 1. 2026

Vesna Levičnik, Srce Cerkljanskega ujeto v objektiv, pust, Cerkno, laufarji, Dnevnik, 28. 1. 2026

Lucija Kavčič, Pustni čas se v Cerknem začne že prvo nedeljo po novem letu, laufarji, Demokracija, 22. 1. 2026Robi Šabec, Protagonistke ob pustu, a ne samo, maske, Primorski dnevnik, 15. 2. 2026

Danijel Cek, Pustne maske odganjajo demone, ne zime, Romeo Volk, pust, maske, Primorske novice, 18. 2. 2012Nataša Čepar, V Reziji plešejo ta lipe bile maškare, pust, maske, Rezija, Delo, 7. 2. 2024

Adriana Iaconcig, Una finestra aperta sull'orizzonte, Blumarj, Benečija, pust, maska, Emigrant, 1. 1. 2026Eva Milošič, Tudi koranti se spreminjajo, pust, maske, Benjamin Vidovič, Štajerski tednik, 5. 2. 2016Lora Power, Vpogled v kaos, pust, maske, Dnevnik, 28. 2. 2025

Miroslav Bertoncelj, Od kod maska, krinka, larfa, šema, pust, Večer, 14. 2. 2004

Dušan Nograšek, Edini dan v letu, ko je norost dovoljena, pust, Nedeljski, 11. 2. 2026

Sestra Nikolina, Pustni krofi, Ognjišče, 1. 2. 2004Tina Podobnik, Za krofe si je treba čas vzet, krofi, pust, maske, Delo, 5. 2. 2024