Po zelo lepih odzivih na razstavo jaslic pred poldrugim letom so v kulturnem domu v Trebnjem letos pripravili razstavo nabožnih predmetov. Najstarejša eksponata sta ročno kolorirana bakroreza Srca Jezusovega in Marijinega brezmadežnega srca iz druge polovice 18. stoletja. Izstopata tudi razpeli pod steklenima zvonoma, eno izvira iz gradu Trebnje in je bilo v lasti Baragove sestre Amalije, drugo pa je mlajše delo iz nekdanje Zajčeve vile, kjer danes domuje samostan šolskih sester.

Med razstavljenimi predmeti je precej litografij iz začetka 20. stoletja, ki so bile tedaj splošno razširjene. Posebna dragocenost so dela skoraj pozabljenega trebanjskega rezbarja Petra Tudja, ki je ustvarjal v času med obema svetovnima vojnama, vse do smrti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ustvaril je mnogo razpel, kipov ter jaslic, ki so še ohranjene po mnogih hišah.

Razstavljena so tudi dela mlajših lokalnih umetnikov: kiparja Staneta Novaka, slikarke Marije Korbar ter rezbarja Tomaža Lavriha. Več predmetov sta prispevala zbiratelja Drago Nahtigal in Pavle Rot.

Razstavo začenja lesen bogkov kot, delo mizarja Staneta Gorca. Posebej so razstavljena vsa viseča razpela, kipi in slike, na ločenem omizju pa stoječi križi ter veliki rožni venci s kropilci. Med njimi izstopa velika knjiga Zgodb Svetega pisma iz leta 1894, skoraj spregledamo pa lahko majhen križevpotni križec iz lesa in biserovine, ki ga je Ceciliji Marn verjetno podaril škof Friderik Baraga ob svojem drugem obisku domovine leta 1854. Razstavo zaključuje oltar s kipom vstalega Jezusa, pod njim pa velikonočni simboli ter več okrašenih pirhov.

Razstavo spremljajo misli iz cerkvenih pesmi ter del različnih avtorjev, ki jih je kaligrafsko izpisala Cvetka Lah. Slovesno odprtje razstave v soboto, 15. marca, sta pospremila mlada glasbenika Eva in Urban z izvedbo skladbe na violino, Tomaž Kukenberger pa z recitacijo postne pesmi.

Razstavo je blagoslovil trebanjski župnik Jože Pibernik. FOTO: Tatjana Splichal

Razstavo, ki jo je blagoslovil trebanjski župnik Jože Pibernik, sta ob pomoči številnih prostovoljcev pripravila sestra Angelina Špindler in Tadej Strniša. Z njo sta obiskovalce želela opozoriti na ohranjanje kulturne verske dediščine, ki že stoletja spremlja in oblikuje ljudi. Več starih predmetov, ki so razstavljeni, so namreč ljudje rešili tik pred uničenjem. Navzoče sta organizatorja želela tudi spodbuditi, naj za svoje domove od umetnikov in umetnic kupujejo unikatne nabožne predmete, ki zagotovo bolje izražajo svoj namen, kakor pa ceneni množični izdelki iz plastike.