4. oktobra leta 1962 ob pol sedmi uri zjutraj je iz Vatikana odpeljal vlak. Papež Janez XXIII. je odšel na romanje v Loreto. Petdeset let po tem zgodovinskem dogodku v mestecu z Marijinim svetiščem, ki slovi zaradi nazareške hišice, pripravljajo razstavo. Kot poroča Radio Vatikan, bo posvečena spominu na papeževo romanje tik pred začetkom drugega vatikanskega cerkvenega zbora, na praznik sv. Frančiška Asiškega. Razstavo si bo mogoče ogledati do 27. januarja 2013, odprl pa jo bo papež Benedikt XVI., in sicer natanko petdeset let po romanju Janeza XXIII., torej prihodnjega 4. oktobra, ko bo tudi sam obiskal Loreto, kjer bo Mariji izročil zasedanje škofovske sinode in leto vere.

Medtem ko bo Benedikt XVI. na pot odšel s helikopterjem, pa je Janez XXIII. potoval z vlakom. Na vseh postajah ob poti so ga pričakale in pozdravljale množice vernikov. Njegovo romanje je bilo namreč izrednega pomena in velja za zgodovinskega, saj se je takrat prvič po več kot enem stoletju zgodilo, da je Petrov naslednik zapustil Rim in se oddaljil od območja za vatikanskimi zidovi. Pred Janezom XXIII., prvim papežem sodobnega časa, ki je odšel iz Vatikana, da bi se srečal z verniki, je to nazadnje storil papež Pij IX. leta 1857, se spominjajo pri Radiu Vatikan.

Tokratna razstava v Loretu želi poudariti pomen osebnosti Janeza XXIII. Vključevala bo preko sto razstavnih primerkov: liturgične predmete, umetniška dela, fotografije, časnikarska poročila, pričevanja in druge dokumente, ki so zaznamovali izstopajoče trenutke romanja pred petdesetimi leti in izstopajo zaradi svoje dragocenosti, enkratnosti, zanimivosti ali zgodovinske pomenljivosti. Tako si bo na razstavi med drugim mogoče ogledati zlati kroni, ki ju je papež Janez XXIII. prinesel v dar za podobo loretske Matere Božje z otrokom. Med njegovimi osebnimi predmeti bodo izstopali njegov rožni venec, prstan in naprsni križ, pa tudi papeški klobuk in štola, ki ju je nosil med takratnim romanjem. Ogledati si bo moč tudi avto, s katerim so Janeza XXIII. pred petdesetimi leti pripeljali z železniške postaje do Marijinega svetišča.

Navsezadnje pa bosta na ogled še nosilnici papežev Pija VII. in Pija IX., ki imata globoko simbolično vrednost. Po zaslugi Pija VII. se je v Loreto vrnil Marijin kip, ki je bil pred tem, v času Napoleona, odnešen v Francijo. Pij IX., ki je bil že od mladih let dalje povezan s svetiščem v Loretu, pa je bil na Marijino priprošnjo tam ozdravljen svoje bolezni. Po tem dogodku leta 1815, ko je imel enaindvajset let, se je tudi odločil za duhovniško življenje. Omenjeni nosilnici torej simbolično nakazujeta globoke vezi med Marijinim svetiščem v Loretu in Petrovim naslednikom.