Razstava Tintorettovih del
Razstava Tintorettovih del
V Doževi palači bo od danes, 6. septembra, zvečer do 6. januarja 2019 na ogled pregledna razstava, posvečena italijanskemu slikarju Jacopu Cominu, bolj znanem kot Tintoretto. Z razstavo se zaznamuje 500 let od njegovega rojstva. Razstavljenih bo 50 slik in 20 risb, ki so jih za beneško razstavo posodili svetovni muzeji. Kar nekaj umetnin je »zadnji veliki slikar renesanse« ustvaril prav za Doževo palačo.
Iskan in priljubljen slikar
Slavni slikar Tintoretto se je rodil, preživel večino svojega življenja in tudi umrl prav v Benetkah (1518–1594). Nadimek Tintoretto se ga je prijel, ker je bil barvarjev sin (Tintoretto – majhen barvar, barvarjev sin). V svojem času je veljal za izjemno plodovitega in drznega slikarja. Že v 17. stoletju so ga postavljali ob bok Tizianu (1488–1576) in Veroneseju (1528–1588), ki skupaj veljajo za najpomembnejše predstavnike beneške umetnosti.
Ustvarjal je predvsem za cerkve, motive si je najpogosteje izbiral iz Stare in Nove zaveze Svetega pisma. Zanj je značilna tudi posebna tehnika slikanja, saj je v primerjavi z večino drugih slikarjev začel pri temni osnovi, to pa nato svetlil. Cenili so ga že za časa njegovega življenja, bil je iskan med Benečani priljubljen slikar. Govorili so, da ima Tintoretto tri peresa: eno iz zlata, drugo iz srebra in tretje iz železa.
Med Tintorettovimi najpomembnejšimi deli so dve upodobitvi Zadnje večerje (1547 in 1594), Čudež sv. Marka (1548) ter poslikava notranjosti Scuole Grande di S. Rocco v Benetkah s 56 velikimi stenskimi in stropnimi slikami s svetopisemskimi motivi (1564–1581).
Tintoretto v novomeški kapiteljski cerkvi
Tintorettovo umetnino imamo tudi v Sloveniji. Za novomeško kapiteljsko cerkev je po požaru (1576) na prošnjo tedanjega prošta Polidorja pl. Montagnane oglejskemu patriarhu Grimaniju naslikal oltarno sliko sv. Miklavža. Ob konservatorsko restavratorskih posegih na sliki leta 2009 so potrdili pristnost njegovega avtorstva.
Več o avtorju in njegovi novomeški umetnini si preberite v članku »Spev beneške renesanse«.
Več o razstavi v Benetkah si boste lahko prebrali v eni izmed prihodnjih številk Družine.



