V Zavodu Marianum Veržej, v Centru domače in umetnostne obrti v Puščenjakovi dvorani, so pred cvetno nedeljo, v petek, 8. aprila, pripravili 12. razstavo pirhov slovenskih pokrajin, moštranc in mašnih posod.

Povezali tradicijo in sodobnost

Na razstavi se s svojimi bogatimi in z unikatno ročno izdelanimi pirhi predstavlja devet šolskih in vrtčevskih skupin, šestnajst posameznikov in društev, ki so skupaj izdelali blizu 192 pirhov. V vitrinah pa je na ogled postavljenih šest monštranc, med njimi predvsem izstopa monštranca iz leta 1858 paser Anton Peterlin in trinajst mašnih posod.

Organizatorji so za velikonočno razstavo pripravili predvsem pirhe, poslikane po tradicionalnih postopkih, v batik tehniki in drsanke, kot tudi pirhe, krašene s sodobnimi pristopi, materiali in postopki. V Veržeju se torej na velikonočni razstavi povezujeta tradicija in sodobnost. Predvsem mladi, otroci v vrtcih in učenci v osnovnih šolah so ustvarjali v različnih tehnikah. Nekaj pletenih izdelkov, ki sovpadajo s časom velike noči, so prispevali zaposleni iz Zadruge Pomelaj iz Male Polane.

FOTO: Jože Žerdin

Pirh, na katerem je prikazan križev pot

V sklop letošnje velikonočne razstave pirhov so na ogled postavili tudi monštrance in mašne posode. Monštranca je priprava za prikaz posvečene hostije. Na ogled so postavili šest monštranc iz Šentruperta, Sevnice, Ormoža, Velike Nedelje in Svetega Jurija ob Ščavnici. Osrednji del velikonočne razstave je rezbarsko delo mojstra Petra Gojkoviča iz Ptuja, ki je iz lesa izdelal velikanski pirh, na katerem je prikazan križev pot.

Blagoslov velikonočnih pirhov slovenskih pokrajin, monštranc in mašnih posod je opravil novi direktor Zavoda Marianum Veržej salezijanec Blaž Cuderman, ki je osvetlil pomen velikonočnih praznikov, kajti verniki se v postnem času na velikonočne praznike še posebej pripravljajo z obiskovanjem križevih potov, velikonočno vigilijo, blagoslovom pirhov in drugih dobrot.

FOTO: Jože Žerdin

Duhovnik v velikonočni procesiji nosi Najsvetejše – moštranco, med procesijo pa moli. Najsvetejše je podoba Jezusa Kristusa, ki je sporočilo krščanstva, in njegovo pričevanje, kako je bil križan, umrl in od vstal mrtvih. Pri blagoslovu v Veržeju je bil navzoč salezijanec Primož Korošec, ki je prebral prošnje. Velikonočna razstava bo na ogled do 3. maja.