V cerkvi nas je po molitvi najprej nagovorila s. Veronika Verbič ŠSFKK, podpredsednica Korus-a, besedo je nato prevzel Janez Potočnik SDB, ki nam je predstavil cerkev. Sledil je pogovor, ki ga je vodila s. Romana Kocjančič FMM. Svoje goste, s. Snežno Večko OSU, s. Miro Peče FMA in p. Jožka Zajca DJ, je izzvala z vprašanjem, ali v svojem redovnem življenju živijo ali životarijo. »Po biblični modrosti kristjan ne more životariti, ker se v njem pretaka Božje življenje,« je rekla s. Snežna, s. Mira pa je ponosno povedala, da je prav v redovnem življenju našla polnost in veselje, saj se ji je razkril nov svet.

Pogovor, ki ga je vodila s. Romana Kocjančič. FOTO: Ivan Rampre

Vera majhnih in preprostih

P. Jožko je pred nami odprl lepoto vere majhnih in preprostih, kot so otroci, ki jih je srečal na svojem misijonu v Armeniji, kjer je pomagal sestram misijonarkam ljubezni. Otroci vidijo bistvo – zahvaljevali so se mu ne za to, da lepo govori in da je prijazen, ampak za to, da jim prinaša Jezusa. Jezus, On je bistvo. »V odnosu in poslušanju odkrivam sebe, saj brez tebe ni mene. In v tem se skriva dinamika Svete Trojice,« je nadaljeval in vse povabil, da bi se pustili presenetiti in Bog nas bo prenestil ter naredil velike stvari.

p. Jožko Zajec. FOTO: Ivan Rampre

Nasmeh, pogum, upanje

Kasneje so spregovorili p. Ciril Slapšak SDB, s. Mira Rožanc ŠSFKK in p. Metod Benedik OFM Cap. P. Ciril je kljub vsem hudim življenjskim preizkušnjam govoril z nasmehom in besedo, polno upanja. »Vzamem križ in capljam za Jezusom – in molim »ki je za nas težki križ nosil«.« Dokler je Božja volja, gre pogumno naprej! S. Mira je s svojo spokojnostjo pričevala o tem, kako se pustiti voditi Božji volji, medtem ko je le-to p. Metod ob odpiranju dragocenih zgodovinskih strani svojega življenja potrdil z besedami: »Vse je milost! Bogu hvala!« Bogu hvala za vse goste in njihovo iskrenost! Po pričevanjih smo se zbrali na kosilu, kasneje pa smo uživali ob ročnem nogometu in namiznem tenisu.

FOTO: Ivan Rampre

Zaključek pri oltarju

Skupno druženje smo zaključili okoli oltarja, kamor smo položili hvaležnost za našo poklicanost. Sveto mašo je daroval škof Stanislav Lipovšek, ki nas je pozval, naj ostanemo čuječi pričevalci luči. 

Upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. FOTO: Ivan Rampre

Izzval nas je z vprašanjem, koliko zares naredimo za nove duhovne poklice – poleg molitve, seveda: »Ali je že kdo poskušal najti koga v takšnih okoliščinah, v kakršnih je Jezus našel Mateja?« Povabil nas je, naj neprenehoma dan za dnem skušamo slišati besede izvolitve, ki nam jih pravi Jezus: »Niste vi mene izvolili.« Naš odgovor naj bo: »Tukaj sem! Totus tuus! Zgodi se mi po Tvoji besedi!« Tako se zgodi! Amen.

Še nekaj utrinkov z redovnškega dneva v fotografijah Ivana Rampreta. Kliknite na prvo fotografijo, nato pa sledite desni puščici.

1/15