Volivke in volivci – kljub pozivu dveh koalicijskih strank, Svobode in Levice, k bojkotu se jih je referenduma udeležila več kot četrtina – so bili plebiscitarno enotni: zakon, ki ga je pripravila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, je neustrezen, hkrati pa je bil glas proti tudi glas nasprotovanja aroganci trenutne vlade dr. Roberta Goloba. Pozivi k prevzemu politične odgovornosti in odstopu vsaj ministrice, če že ne premierja, se vrstijo, a glede na njun pišmeuhovski odziv na referendumski razplet se ne bo zgodilo nič pretresljivega.

Politolog s FDV dr. Miro Haček je prepričan, da bi moral premier dr. Robert Golob čim prej odstaviti ministrico dr. Asto Vrečko, večino krivde za polom naprtiti Levici in jo brcniti iz koalicije, s čimer bi sebe in koalicijo pozicioniral bolj proti sredini, otežil delo dr. Vladimirju Prebiliču in dr. Anžetu Logarju (in se še bolj zajedel v SD), se pokazal kot močan in odločen voditelj, vzel vso medijsko pozornost SDS zaradi referendumske zmage, hkrati pa tudi rešil rit Levici, ki bi se lahko šla opozicijo in igrala žrtev do prihodnjih volitev, ki bi jih s tem politično preživela.

O volilni udeležbi

Varnostni strokovnjak Boštjan Perne je bil v odgovoru na Golobovo slepomišenje glede volilne udeležbe jasen: »Volilna udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah je bila sicer 70 %, pred tem pa dvakrat pod 50 %. 25-odstotna udeležba na referendumu torej pomeni, da je proti vladi glasoval velik del aktivnega volilnega telesa, lahko celo polovica. Ne imejte nas za bedake.« Politični analitik Mitja Iršič pa: »Goloba je leta 2022 volilo toliko volivcev, kot jih je bilo tokrat proti zakonu. Torej je bilo leta 2022 v resnici tri četrtine Slovenije proti Gibanju Svoboda. Že takrat plebiscitarno proti Golobu.«

Oglasil se je tudi p. mag. Branko Cestnik, župnik v Frankolovem, in zapisal: »Ko je g. Golob leta 2022 dobil 406.000 glasov, sem napisal spoštljiv komentar do tako visokega števila volivcev. Zdaj od njega pričakujem podobno obzirnost do 403.000 referendumskih volivcev. Vem, zaman.« Župnik v Ihanu dr. Andrej M. Poznič pa: »Prav zabavno je brati, kako poskušajo zdaj levičarji, ki niso vajeni, da so tako potolčeni na volitvah, najti kakšno tolažbo. Če so že tako prepričani, da je bil Astin zakon dober, zakaj ga niso podprli? Njihovo jamranje pač ne šteje. Včeraj je bil dan, ko so imeli priliko povedati.«

Enoten pomladni blok

Zagovorniki zakona so ob pozivih k bojkotu večkrat navrgli, da je bil referendum zgolj preštevanje desnice. Imajo prav. Desna sredina se je preštela, 400.000 volivk in volivcev seveda ni njen skrajni domet, navsezadnje Demokrati, ki bi utegnili postati druga najmočnejša stranka (rahlo) desno od sredine, v referendumski kampanji niti niso sodelovali. Levica pa se ni preštela. Ni dobila odgovora, kam lahko seže in kako resno jo volilno telo še jemlje. Dobila je le odgovor, da domala vsi opredeljeni volivci njen (zavrnjen) zakon vidijo kot slab.

Še eno sporočilo nedeljskega referenduma je pomembno. Ko gre zares, se pomladna opcija še zna poenotiti. SDS sama zavrnitvenega kvoruma verjetno ne bi mogla doseči, zelo nedvoumno so njeno pobudo v kampanji podprle še NSi, SLS, Ruparjev Glas upokojencev, Lotričev Fokus, Zeleni in Nova socialdemokracija Andreja Magajne. Skupaj so na referendum, ki je bil medijsko (verjetno načrtno) povsem prezrt, zvabile le peščico manj volivk in volivcev kot rekordno zmagovita Svoboda na parlamentarnih volitvah aprila 2022.

Pod črto

Iz tega sledi, da je zmaga pomladnih strank čez leto dni mogoča, toda le ob predpostavki »pakta o nenapadanju«. Enako kot že pred lanskimi evropskimi volitvami je desna sredina tudi včeraj slavila suvereno zmago, ker so vsi njeni ključni obrazi v kampanji delovali enotno, brez metanja polen pod noge. To je očitno drža, ki jo pomladni volivec nagrajuje. Zato vnaprejšnje izključevanje in zaklinjanje, s kom zagotovo ne gremo v koalicijo, sicer morda lahko pomaga krepiti lastno identiteto posameznih strank, k trdnosti pomladnega bloka pa ne prispeva.