Kot smo poročali že TUKAJ, bo zakon na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum, torej mora proti zakonu glasovati večina volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje vsaj petina vseh volivcev. Konkretno: za zavrnitev zakona mora glas proti oddati vsaj 338.491 volivcev.

PROTI zakonu: Andrej Hoivik (SDS)

Prvopodpisani pod referendumsko pobudo je bil poslanec opozicijske Slovenske demokratske stranke (SDS) Andrej Hoivik, ki je za spletno Družino kratko odgovoril, zakaj iti na referendum in kateri so njegovi ključni argumenti proti novemu zakonu.

Zakaj je pomembno, da se volivke in volivci v nedeljo udeležijo referenduma o ZDPIDU?

Predčasno glasovanje je nakazalo, da so ljudje zaznali manipulacijo vlade, ki zavrača ustavno kategorijo, da ima oblast ljudstvo. Zato je nujno in ključno, da v nedeljo vsi – levi in desni, katoličani in ateisti – odidemo na referendum in podamo svoje mnenje. Poudarek naše kampanje je: gremo na referendum, glavo gor, pot pod noge, oddajmo svoj glas, kajti ta je z ustavo zagotovljen.

Kateri so glavni argumenti, s katerimi volivke in volivce prepričujete, naj glasujejo PROTI uveljavitvi zakona?

Mi bomo seveda glasovali proti temu zakonu iz dveh enostavnih razlogov: to bo glas proti privilegijem in proti aroganci Golobove vlade. Zakaj proti aroganci? Včeraj je vlada potrdila že dolgo časa pričakovano pokojninsko reformo, ki slabša položaj vseh upokojencev, tako zdajšnjih kot prihodnjih. Pred tem pa je sprejela mikrozakon – zato torej aroganten zakon –, ki nagrajuje z dodatnimi 1200 in 2400 evri mesečno to peščico, približno med 100 in 200 ljudi.

Ali bodo volivke in volivci na referendumu tudi dajali (ne)zaupnico vladi Roberta Goloba?

Vsako referendumsko vprašanje je odločanje o vladi, kajti vlada je ta zakon pripravila, vladna koalicija ga je zagovarjala. V Poslanski skupini SDS smo pred zadnjim glasovanjem napovedali, da bomo v primeru, da bo zakon vladajoča koalicija potrdila, vložili vse postopke za zakonodajni referendum. Nenazadnje – kar povsem pozabljamo – je bila prva, ki nam je predlagala, naj izvedemo zakonodajni referendum, poslanka in podpredsednica Gibanja Svobode Sara Žibrat. Očitno je, da, ker so tako visoko zmagali pred tremi leti, še kar uživajo to svobodo, a so ljudje nanje zelo jezni, saj obdavčujejo vsepovprek. Nenazadnje je celo Miha Kordiš, ki ni ravno SDS, dejal, da je položaj vseh – upokojencev, študentov, delavcev – pod Golobom slabši kot prej pod Janševo vlado. S kolego Kordišem se običajno ne strinjava, tu pa se z njim strinjam in ga lahko pohvalim za pogum za izrečeno v javnosti.

Kako razumete poziv dveh koalicijskih strank, Svobode in Levice, k bojkotu referenduma?

Najbolj ključno se mi zdi objaviti seznam, kako so glasovali poslanci Svobode in Levice v parlamentu. Vsi so glasovali za. Zdaj, ko ne bi odločala več politika oziroma poslanci, temveč bi odločali ljudje – 1,7 milijona nas je volivk in volivcev –, pa želijo utišati te glasove s pozivi na bojkot. To je absolutno nedemokratično, celo protiustavno, kajti predsednik vlade Robert Golob je v premierski vlogi pozval k bojkotu. Je to sploh legitimno, kajti po zakonu se vlada kot taka ne sme vtikati v referendumska vprašanja? Le stranke, ki prijavijo kampanjo, lahko sodelujejo v referendumski kampanji.

Vas je kak argument nasprotne strani med referendumsko kampanjo vseeno prepričal? Ali kak njihov argument vendarle stoji?

Edini njihov argument, ki stoji, je, da zakon razveljavlja dedovanje. Ampak če bi bil namen iskren, bi to dedovanje rešili s pokojninsko reformo, ki je bila včeraj sprejeta na vladi. Po mojih informacijah dedovanje drugih pokojnin ostaja, in če bi res imeli namen, bi to rešili s pokojninsko reformo, da se ti dodatki res ne bi dedovali. Kot argument proti naj ob tem izpostavim, da bodo ti dodatki – za enega umetnika v 20 letih – dosegli pol milijona evrov, kar je polovica Nobelove nagrade za literaturo. Obenem pa ta dodatek ne bo obdavčen niti s centom (to je odgovor ministrice Aste Vrečko na moje poslansko vprašanje) za dolgotrajno oskrbo. Vse ostale pokojnine, 651.000 pokojnin, bodo torej obdavčene z 1 %, ti dodatki med 1200 in 2400 € pa ne bodo obdavčeni niti z 0,1 %, nič!

Kako odgovarjate na argument nasprotne strani, da novi zakon »uvaja transparentna, objektivna in pravična merila« glede izjemnih pokojnin za vrhunske umetnike, ki da »zagotavljajo še večjo enakost in odgovornost«?

O transparentnosti bi lahko na dolgo govoril, pa naj postrežem z le enim podatkom: da je ta vlada, ki se ima za tako učinkovito in transparentno, za predsednico Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki podeljuje te nagrade, ki so že tako obogatene denarno s 30.000 € za življenjsko delo in 10.000 € za nagrado Prešernovega sklada, prvič doslej imenovala kar njihovo kandidatko za evropske volitve in članico Levice Zdenko Badovinac. Mislim, da to govori samo zase.

Volišča bodo odprta v nedeljo od 7. do 19. ure. FOTO: Tatjana Splichal

ZA zakon: Socialni demokrati (SD)

Med koalicijskimi strankami, ki novi zakon podpirajo, sta dve – Gibanje Svoboda in Levica – volivke in volivce pozvali k bojkotu referenduma. Pri tem se jima niso pridružili Socialni demokrati (SD), ki smo jih zato povprašali za stališče. V nadaljevanju objavljamo njihove odgovore.

Zakaj je pomembno, da se volivke in volivci v nedeljo udeležijo referenduma o ZDPIDU?

Referendum je najvišji inštitut neposredne demokracije, kjer ljudje neposredno odločajo o zakonodaji. Udeležba pomeni, da državljani prevzemajo odgovornost za skupne odločitve in sporočajo, kakšno družbo želimo graditi. Zakon, o katerem odločamo, govori o vrednotenju kulture, spoštovanju umetniškega dela in simbolnem priznanju tistim, ki so s svojim delom pomembno oblikovali našo skupnost. Zato Socialni demokrati nismo pozivali k bojkotu, saj mora (ne)odločitev ostati v rokah volivk in volivcev.

Kateri so glavni argumenti, s katerimi volivke in volivce prepričujete, naj glasujejo ZA uveljavitev zakona?

Socialni demokrati podpiramo zakon, ker prinaša več reda, preglednosti in pravičnosti. Zakon končno sistemsko in sodobno ureja področje dodatkov za izjemne umetniške dosežke, ki jih doslej ureja zakon iz leta 1974. Uvaja jasna merila, odpravo podedovanih pravic in vključuje stroge postopke odločanja. Poudarjamo, da ne gre za privilegije, temveč za priznanja umetnikom, ki so zaznamovali slovensko kulturo doma in v tujini. Zakon ne ogroža pokojninskega sistema, saj gre za omejen krog upravičencev. Vrednotenje umetnosti ne more biti predmet dnevne politike, temveč odraz zrele in samozavestne skupnosti.

Ali referendum vidite tudi kot neke vrste test stabilnosti vlade Roberta Goloba?

Za Socialne demokrate je ta referendum predvsem vprašanje vrednot, kako kot skupnost ravnamo s svojo kulturo in kako spoštujemo izjemne dosežke posameznikov. To ni referendum o vladi, temveč o vsebini zakona. Želimo si, da bi se politična razprava vrnila k bistvu vprašanja in da bi volivci odločali na podlagi argumentov, ne političnih taktik. Stabilnost vlade ni odvisna od enega zakona, je pa zagotovo odvisna od zrelosti politične razprave.

Kako odgovarjate na argument nasprotne strani, da novi zakon »politizira dodeljevanje nagrad Prešernovega sklada in državnih odlikovanj in bistveno veča število upravičencev«, dodatki pa da »bodo oproščeni davka za dolgotrajno oskrbo«?

Gre za napačne ali zavajajoče trditve. Zakon ne spreminja sistema nagrad Prešernovega sklada ali državnih odlikovanj, te ostajajo v pristojnosti svojih inštitucij. Določitev upravičencev do dodatka temelji na jasnih in strokovno podprtih merilih, ne na politični presoji. Število upravičencev bo minimalno in omejeno, saj gre za dodatek za res izjemne, dolgotrajne umetniške dosežke. Kar zadeva davčno obravnavo, se dodatek upošteva enako kot ostali dohodki iz naslova pokojnin in ni deležen posebne davčne obravnave. S takšnim zakonom želimo povečati dostojanstvo slovenske kulture, ne pa jo politizirati.