Zapri
Iskanje

Reflektor: Ali je šola samo za pridne punce? [VIDEO]

Za vas piše:
Rok Blažič
Objava: 16. 09. 2021 / 06:53
Oznake: Šolstvo
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.09.2021 / 07:01
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Reflektor: Ali je šola samo za pridne punce? [VIDEO]

Reflektor: Ali je šola samo za pridne punce? [VIDEO]
Je šola ustvarjena po meri deklet? Držijo stereotipi o pridnih puncah in razgrajaških fantih? FOTO: Tomaž Rihtar
V novi sezoni oddaje Reflektorja so se najprej lotili teme, ki je v septembru še kako aktualna: šolskega sistema.

Vsako leto znova ugotavljamo, da so dekleta v šoli bolj uspešna kot fantje in to na skoraj vseh področjih. Voditelj Rok Škrlep se je zato vprašal: je šola ustvarjena po meri deklet? Držijo stereotipi o pridnih puncah in razgrajaških fantih? Na ta in druga vprašanja sta odgovarjala dva izkušena pedagoga, dr. Marina Rugelj, profesorica matematike na ŠKG in nekdanja ravnateljica OŠ Alojzija Šuštarja, ter dr. Jože Lango, profesor razrednega pouka na OŠ Majde Vrhovnik.


Dr. Rugljeva je prepričana, da je šolski sistem v Sloveniji bolj prilagojen dekletom, saj fantje v razvoju pozneje dozorijo: »Dekleta imajo več ‘zicledra’, kot rečemo, sedijo, so pridne, se učijo. Za fante so predvsem zanimivi predmeti, veščine, kjer je treba pokazati veliko ustvarjalnosti.« Spomnila je, da na OŠ Alojzija Šuštarja izvajajo predmet »praktikum«, kjer se učijo življenjskih veščin in je eden najbolj priljubljenih na šoli: »Pri tem pouku nimajo zvezkov, nimajo učbenikov, nič se ni treba doma učiti.« Tudi dr. Lango vidi, da imajo učenci najraje popoldanski pouk, kjer učni načrt ni tako definiran in se lahko lotijo raznih dejavnosti, od kuhinje do športa.

Je torej pridnost precenjena vrlina? Dr. Rugljeva je prepričana o tem: »Biti priden, poslušen, sedeti, poslušati, pokimati in narediti, kar ti rečejo, ni dovolj.« Dr. Lango v svojem pedagoškem delu poskuša pritegniti učence k sodelovanju v učnem procesu: »Kaj vse je možno, če otrokom daš možnost, da na inovativen način predstavijo svoje delo!« Toda šola je še vedno osredotočena na preverjanje faktografskega znanja, kar ni primerno za današnji čas, ko »imamo strica Googla,« kot opaža dr. Rugljeva. Problem nastopi pri maturi, ki odloča o nadaljnjem šolanju in izbiri poklica. Možno rešitev vidi v tem, da bi fakultete uvedle sprejemne izpite, kjer bi poleg znanja upoštevali tudi individualni pogovor s kandidati.

Zakaj pa se več moških ne odloča za vpis na Pedagoško fakulteto? Dr. Lango je prepričan, da je to povezano tudi s splošnim vrednotenjem učiteljskega poklica: »V zgodovini, če gremo daleč nazaj, sta bila učitelj in duhovnik v določenem okolju najbolj spoštovana poklica. Dandanes vemo, da ni več tako ... Poklic učitelja ni samo to, da dobiš plačo za svoje delo, ampak je to poklicanost.« Dr. Rugljeva vidi vzrok tudi v tem, da za fante v srednji šoli enostavno ni v modi, da bi se odločali za ta poklic. Če kdo razmišlja o tem, ga vrstniki hitro okrcajo: »Na razredni pouk? Se ti je zmešalo, se boš s tistimi 'froci' ukvarjal.«


Na koncu sta gosta spregovorila še o izkušnji pandemije v šolah. Dr. Lango je povedal, da se otrokom poznajo tako pomanjkljivosti v znanju kot tudi težave na čustvenem področju zaradi pomanjkanja medosebnih povezav. Dr. Rugljeva je prepričana, da so se učitelji s tem spopadli z iznajdljivostjo: »Učitelji smo bili vrženi v vodo in smo začeli plavati in brcati na vse načine in mislim, da smo splavali.«

Nalaganje
Nazaj na vrh