Zapri
Iskanje

Reflektor: Bo študij (p)ostal virtualen? [VIDEO]

Za vas piše:
Rok Blažič
Objava: 26. 05. 2021 / 07:42
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 27.05.2021 / 05:18
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Reflektor: Bo študij (p)ostal virtualen? [VIDEO]

Reflektor: Bo študij (p)ostal virtualen? [VIDEO]
V času epidemije so vrata zaprle tudi univerze. Kaj to pomeni za prihodnost študija?

Na vrsti je že tretja epizoda oddaje Reflektor. FOTO: Tomaž Rihtar.


Med epidemijo covida 19 so vrata zaprle tudi univerze. Poleg predavanj in vaj v živo je ugasnilo tudi živo druženje študentov. Kaj to pomeni za prihodnost študija, so se vprašali v oddaji Reflektor z naslovom Bo študij (p)ostal virtualen?

Blaž Podobnik se je o tem pogovarjal s filozofom in predavateljem na Filozofski fakulteti Aljošo Kravanjo ter improvizatorjem Rokom Škrlepom. Delili so svoje študentske izkušnje, se vprašali o posledicah študija na daljavo in pogledali v prihodnost univerze.



Debate ob kavici po predavanjih

Aljoša Kravanja je začel predavati v »koronskem« letu in je študente srečal le na zaslonu: »Večina študentov ima izklopljene kamere, tako da pravzaprav govorim zboru črnih kvadratkov.«

Zato se strinja s tezo italijanskega filozofa Giorgia Agambena, ki je služila za izhodišče pogovora: da je univerza s selitvijo na splet izgubila nekaj bistvenega. Tudi Rok Škrlep se spominja, da so mu v študentskih letih veliko pomenile prav žive debate z vrstniki.



V zvezi s tem se odpira tudi vprašanje posledic za duševno zdravje študentov. Blaž Podobnik odpira dilemo med skrbjo za golo preživetje in polnostjo življenja.

Kot ugotavlja Aljoša Kravanja, so mladi po večini sprejeli žrtev nase: »Lažje je bilo ostati doma in se podrediti principom karantene mlajšim, zato ker so vedeli, da s tem rešujejo druge, kot pa starejšim, ki so vedeli, da v zadnji instanci rešujejo samo sebe.«

Pandemija covida-19 je po mnenju mnogih le pospešila že prej obstoječe težnje, kot je na primer selitev komunikacije na splet, ki je bila za mlade nekaj naravnega, dodaja Aljoša.

Kaj danes še pomeni diploma?

Univerza je že pred krizo novega koronavirusa začela izgubljati svoj pomen v družbi, poudarja Blaž Podobnik. Navaja primer Elona Muska, ki je dejal, da njegovim zaposlenim ni treba kazati diplom in formalne izobrazbe, ampak morajo konkretno izkazati svojo nadpovprečno nadarjenost. Tu se kaže razlika med tehničnimi vedami in humanistiko, ki je bolj vezana na kulturno in jezikovno okolje ter na nek način postavlja kulturno in narodno skupnost.



Aljoša Kravanja opozarja, da tudi na področju humanistike prihaja do globalne konkurence, saj študentje lahko po spletu poslušajo predavanja znanih tujih profesorjev in so lahko le formalno vpisani na slovenski študijski program.

»Bo sto največjih strokovnjakov predavalo celemu svetu?« se sprašuje Rok Škrlep in opozarja na nevarnost prevlade enega samega pogleda na svet.

Prihodnost univerze

Kakšna bo torej prihodnost slovenske univerze in naših profesorjev? Rok Škrlep opozarja na nevarnost, da bi se študij razdelil na virtualnega in fizičnega, ki bi bil dostopen le bogatejšim. Aljoša Kravanja pa je prepričan, da bo osnovna struktura univerze ostala, a si želi večje pluralnosti in novih mednarodnih povezav.



Cilj študija je navsezadnje oblikovanje osebnosti, ne le s pridobivanjem veščin in informacij, ampak tudi z vključenostjo v živo skupnost.

Razprava o prihodnosti študija je pokazala, da ostaja vprašanje, kako polno živeti, aktualno tudi v pokoronskem svetu in si ga bodo tudi v prihodnje še zastavljale nove in nove generacije študentov: naj bo v živo ob kavici po predavanjih ali na spletnih platformah.


Preberite še:
- Reflektor: bom večno samski? [VIDEO]
- »Sem sanjač in romantik« [VIDEO]
- To ni čakalnica! [VIDEO]
- Oglejte si prvo oddajo Reflektor [VIDEO]

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh