Kako lahko kot posamezniki in družba soustvarjamo okolje, kjer je duševno zdravje prioriteta in kjer si upamo govoriti o stiskah brez strahu in stigme? O tem smo se pogovarjali z dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, ki že vrsto let vodi Enoto za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer se ukvarja s psihoterapijo psihoz, je pa tudi profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Duševno zdravje odraža občutljivost obdobja

Na stanje duševnega zdravja med mladimi je v zadnjih letih precej vplivala epidemija COVID-a, saj so strokovnjaki opazili trend v smeri povečanja stisk in tesnob. Povečuje se namreč simptomatika nespečnosti, tesnobe, depresije in motenj hranjenja. Prisoten je občutek stiske, obremenjenosti in negotovosti, kar vpliva na vedenjske vzorce – mladi se izmikajo od aktivnosti, ki so jih prej počeli brez težav. Stiske v mladostništvu so povezane tudi s samim obdobjem, v katerem je veliko dogajanja, telesnih, duševnih in duhovnih sprememb. »Mladostništvo je turbulentno obdobje, zato je tudi posebej ranljivo,« je povedal dr. Škodlar.

Živimo v dobi digitalne tehnologije in ta ima pomembno vlogo za mladostnike. Socialna omrežja so prostor, kjer najstniki iščejo uveljavitev, sprejemanje in priznanje med vrstniki. So pa hkrati tudi nenadzorovan, velik prostor, nad katerim mlad človek nima kontrole. Zaradi odzivov, ki jih prejme, se lahko zelo slabo počuti. »Na nek način je treba to zamejiti, treba se je naučiti to ugasniti,« pravi gospod Škodlar. Poleg tega lahko stisko povzročajo tudi gospodarske, politične, okoljevarstvene novice, ki v mladih prebujajo občutke tesnobe: Kako bomo živeli v tem svetu? Splet poleg novic nudi informacije o drogah, nasilju, vse vrste nevarnih idej – ne gre ga jemati zlahka.

Pozitiven pogled na svet ni dovolj

Vendarle pa ni tako enostavno, da bi v stiski le stopili pred ogledalo in ponavljali pozitivne afirmacije. »Bolj kot pozitivno gledanje na stvari in govorjenje, da je vse v redu, je smiselno, da se to skuša spraviti v pogovor. Mladi naj se pogovarjajo, povežejo – doma, v šoli, na fakulteti. Pogovor z drugim človekom ima vrsto pomiritvenih aspektov.« Stik šteje veliko več kot nasveti.

Dr. Borut Škodlar. FOTO: Siniša Kanižaj 

Pogovarjali smo se tudi o tem, kako sploh prepoznati resno stanje stiske pri mladostniku in ga ločiti od običajnega najstniškega čustvovanja. Povedal nam je, da je to zelo odvisno od posameznika in njegovih stresorjev. Isti simptomi lahko pri nekom pomenijo nekaj prehodnega, drugi pa se bo psihološko porušil in ne bo več videl izhoda. Vedno moramo biti pozorni na proces odvijanja teh sprememb. »Če so stiske tako močne, da če posameznik ne more več funkcionirati, če se je začel zelo drugače obnašati, če se je zelo umaknil, če ga ne veselijo več stvari, ki so ga prej veselile, če ne vidi nič optimističnega v življenju, pa se je dobro ustaviti in poiskati pomoč pri strokovnjaku.« Še večji izziv je take spremembe opaziti pri sebi. Lažje to vidimo prek drugih, ki nam povejo, da smo drugačni, da smo se spremenili. Dobro je torej, da jim znamo prisluhniti.

Pogovor z drugim človekom ima vrsto pomiritvenih aspektov. FOTO: Siniša Kanižaj 

Kaj naj rečem? Kako pristopiti?

Ko izvemo za stisko nekoga od bližnjih, nas mnogokrat postane strah – ne vemo, kaj reči, čemu se je bolje izogniti in kaj oseba v stiski zares potrebuje. V resnici je bolj enostavno: vsak človek v stiski potrebuje le to, da nekdo to opazi. Nekateri ljudje o svojih težavah radi spregovorijo, drugi ne – še posebej moški, saj čutijo odpor do tega, da bi morali nekoga prositi za pomoč. A prostor, ki ga omogočimo s tem, da začnemo pogovor in oseba lahko izrazi svojo stisko, je lahko ključnega pomena.

Nekateri ljudje o svojih težavah radi spregovorijo, drugi ne – še posebej moški. FOTO: Siniša Kanižaj 

Strokovna pomoč za neposredne stiske je na voljo 24 ur na dan na Psihiatrični kliniki. Tam ni čakalnih vrst in napotnic. Nato se sistem pomoči razveji: imamo centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter možnost psihoterapije. Obstajajo tudi krizni telefoni za pomoč v stiski. Pri mladih je prva intervencija pogovor in temeljita presoja, ali potrebuje zdravila. Dobre rezultate vidimo v kombinaciji obojega: zdravljenja z zdravili in psihoterapijo. Veliko vlogo pri iskanju in nudenju pomoči igra družina. Res je sicer, da so v obdobju mladostništva družinski odnosi na pretresu, ker mladostnik išče svoja stališča, svojo avtonomijo in se od staršev že nekoliko umika, a vseeno je prisotnost, podpora in pripravljenost biti zraven, ključnega pomena. »Mnogi starši lahko to, da če je nekdo od mladih popustil v šoli, pripisujejo lenobi in uporništvu. Lahko gre za duševno stisko, duševno motnjo, nekaj, kar rabi zdravljenje, ne kritike ali dodatnega pritiska.« Zato je pomembno zavedanje in osveščanje o duševnih stiskah.

Oddajo lahko poslušate tudi kot podkast. 

Molitev kot razbremenitev stiske

Dr. Škodlar se ukvarja tudi z raziskavami pomena duhovnih praks za duševno zdravje. Pravi, da je to, da imamo nek prostor, kjer se lahko umirimo, ustavimo in zadihamo v zaupanju, zelo dobro. Velikokrat je duhovna praksa, kot je molitev, povezana tudi s skupnostjo, kar ima še dodaten pozitiven učinek. Drži pa tudi, da v nekem obdobju depresije človek tudi znotraj tega čuti razočaranje in tega ne zmore. Ko težko obdobje premaga, se lahko znova vrne k tem praksam.

Predvsem je naš gost poudaril, da je pomembno, da mladi s svojimi stiskami ne ostajajo sami, tudi če menijo, da jim pogovor ne bo pomagal. Vse stiske delujejo tako, da človeka spravijo v pasivno stanje in takrat je nujno, da se aktiviramo. »Ne gre za to, da bi se samo zamotili. Gre za aktivacijo, prehod iz pasivnega v delujoče stanje. Takrat se odprejo horizonti«.