Medijsko delo v Vatikanu naj bi po predlogih skupine izvedencev korenito posodobili in preoblikovali. K reformi sodi tudi okrepitev tiskovnega urada, koordinacija doslej samostojnih medijskih oddelkov, nova vodilna struktura, večja teža spletnih medijev in mreženje s katoliškimi mediji in tiskovnimi uradi po vsem svetu. Ustrezne predloge je minuli teden predstavil vodja komisije za reformo vatikanskih medijev, nekdanji član nadzornega sveta britanske medijske hiše BBC, Christopher Patten.

Korenitih sprememb naj bi bil deležen tiskovni urad Svetega sedeža, ki ima po Pattenovih besedah trenutno »premalo zaposlenih in je pod velikim pritiskom«. Ta služba, ki je med drugim pristojna za posredovanje uradnih izjav, akreditacij in pripravo tiskovnih konferenc, bi morala »svoje usluge nuditi v primernem številu svetovnih jezikov in s potrebno opremo za 24-urni medijski servis«.

Papež je lani julija šest mednarodnih izvedencev prosil, naj v sodelovanju s petimi sodelavci osrednje cerkvene uprave pripravijo posodobitveni načrt za vatikanske medije. Cilj reforme je tudi širša prepoznavnost med mladimi, tesnejše povezovanje medijskih podjetij in prihranek na področju financ.

Lord Patten ne podpira zmanjšanja vatikanskega medijskega proračuna v višini okoli 70 milijonov evrov, prav tako se ne strinja z zmanjšanjem števila zaposlenih, ki trenutno znaša več kot 600 sodelavcev. Denar naj bi po njegovih besedah »bolje izkoristili, ne pa nujno tudi v manjših vsotah«. Trenutna razdelitev stroškov je bolj v skladu z »zgodovinskimi in ne toliko z aktualno strateškimi določili«. Okoli 85 % vatikanskih medijskih stroškov tako predstavljata Radio Vatikan in časnik L'Osservatore Romano. V primerjavi z njima sta vatikanska televizija in družbeni mediji deležni premajhne finančne podpore, čeprav ravno tako delujejo na profesionalni ravni.

Kot je prepričan Lord Patten, bi se moral Vatikan »še bolj izpostaviti digitalnemu izzivu« in večjo težo nameniti spletnim portalom na račun tradicionalnega radijskega prenosa. Potrebno bi bilo tudi prilagajanje formatov: namesto enostranskih informacij bi morala obstajati možnost za dialog, vprašanja in kritiko.

Na predlog reformne komisije naj bi vatikanske medije odslej vodili in usklajevali iz ene centrale, s pomočjo vodilnega telesa s predstavniki vatikanskega državnega tajništva in gospodarskega tajništva, škofovskih konferenc, katoliških medijskih organizacij in posameznih medijskih izvedencev.

Delo trenutnega papeškega medijskega sveta naj bi vključili v oddelek za konceptne usmeritve. Na predlog komisije naj bi centralizirali tudi finančno upravo in tehniko, pa tudi usklajevanje medijskih dejavnosti in avtorskih pravic.

Vir: Kathpress
Foto: splet