Regens chori

Od aktivnega glasbenega poustvarjanja se je ob 80-letnici poslovil s slavnostnim koncertom v Slovenski filharmoniji. Na Televiziji Slovenija so takrat po scenariju dr. Andreja Dobleharja pripravili dokumentarni portret Regens chori, ki predstavlja njegovo osebnost in življenjsko pot. Objavljamo odlomke zapisa, ki je bil leta 2022, ko je dr. Cuderman prejel veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo, o filmu objavljen v reviji Naši zbori. Izjemen in neponovljiv Dr. Mirko Cuderman (18. 7. 1930–27. 2. 2025) je pomembno zaznamoval slovensko glasbeno življenje. Njegov prispevek na področju zborovske ter vokalno-instrumentalne glasbe je enkraten in neponov- ljiv. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov, s svojim poklicnim zborovskim korpusom pa je oblikoval ansambel evropske ravni. Med sestavi, ki jih je vodil ali ustanovil, so Stolni pevski zbor sv. Nikolaja, Consortium musicum, Komorni zbor RTV, Slovenski komorni zbor in Slovenski oktet. Temeljito se je posvečal izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri. Svoje izjemno znanje je predajal tudi študentom ljubljanske Akademije za glasbo, kjer je bil leta 1992 na njegovo pobudo ustanovljen oddelek za cerkveno glasbo. V zgodovino se je zapisal z obsežnim opusom posnetkov (zbirki plošč Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba) in jo s tem zaznamoval kot eden najpomembnejših poustvarjalcev slovenske zborovske glasbe na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Teologija in glasba se dopolnjujeta Za petje se je navdušil v rojstni hiši v Tupaličah, kjer se je v domači gostilni občasno srečal cerkveni pevski zbor v Preddvoru, v katerem je prepeval tudi njegov oče. »Tam sem prvič slišal zborovsko petje. Sedel sem na stopnicah pred gostilniško sobo, dokler me niso nagnali spat. Spalnica je bila točno nad gostilniško sobo. Ulegel sem se na tla, da sem slišal petje, in se zjutraj zbudil na tleh, kjer sem zaspal.« Glasbene abecede se je učil na starem šolskem harmoniju in že kot deček začel sodelovati na domačem koru, kjer je pevcem najprej dajal intonacijo, a jim že kmalu izbiral tudi repertoar. V želji, da bi pomagal ljudem, se je odločil za duhovništvo in bil kljub tej izbiri nenaklonjenim razmeram leta 1954 posvečen v duhovnika. Na predlog dr. Franca Kimovca je šel leta 1956 na Dunaj študirat cerkveno glasbo in tam ostal do 1961. »Doktoriral sem 1960. leta. Ni ostalo samo pri študiju cerkvene glasbe, ker sem ugotovil, da je bolje, da vpišem še muzikologijo. Moji kolegi so bili Zubin Mehta, Claudio Abbado in Theodor Guschlbauer,« je povedal v intervjuju in dodal: »Mislim, da je teologija skrivnostna veda in glasba še večja. Imata skupni imenovalec, tukaj ne more biti nobenega nasprotja, ampak se dopolnjujeta.« Ponudbe, da bi ostal v tujini, je odklonil, saj se je zavedal, da je bil tja »poslan od škofa, da pomaga slovenski cerkveni glasbi«. Musica sacra Slovenica Po vrnitvi v Ljubljano je postal stolni vikar in pomočnik ravnatelja stolnega kora Venčeslava Snoja, ki ga je po smrti nasledil. Leta 1968 je ustanovil tudi zbor Consortium musicum, ki je poleg koncertne dejavnosti najbolj poznan po posnetkih slovenske cerkvene glasbe, ki so izhajali v zbirki Musica sacra Slovenica. Z zborom je v letih 1968–1982 v trnovski cerkvi posnel ter v samozaložbi izdal 16 gramofonskih plošč in 6 kaset z izborom adventnih, božičnih, postnih, velikonočnih, Marijinih, evharističnih in drugih pesmi slovenskih cerkvenih skladateljev. »Pesmi, ki jih do takrat ni še nihče snemal oziroma si jih ni upal snemati, so prvič v zgodovini zazvenele v izvirni verziji, kot so jih napisali skladatelji. Ljudje so plošče razgrabili, nekatere smo izdali tudi v 50.000 izvodih,« je povedal. V času, ko ukvarjanje s cerkveno glasbo ni bilo zaželeno in so se ga drugi zbori večinoma izogibali, ko cerkvenih pesmi niso smeli predvajati po radiu in jih uradne založbe niso izdajale, prodajalci pa so se branili njihove prodaje, so bili ti posnetki še posebej dragoceni. Predvsem služabnik glasbene muze Zbor Consortium musicum je vodil več kot 40 let, leta 1991 pa je bil pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, našega edinega poklicnega zbora, ki ga je vodil 20 let in z njim posnel 88 zgoščenk v dveh antologijah. Svoja poustvarjalna merila je takole pojasnil: »Dober zborovodja mora biti predvsem skromen in pre- prost služabnik glasbene muze. Pridobiti mora toliko tehničnega znanja, da bo lahko iz notnih zapisov razvozlal, kaj je hotel skladatelj povedati, kakšna je skladba, naj bo moderna ali iz zaprašenih knjig, stara tisoč let. Kdor išče sebe v glasbi, je na napačnem mestu. Osnovno merilo je volja skladatelja.« Za svoje delo je dr. Cuderman med drugim prejel Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011), postal je tudi prvi častni občan Preddvora (2012). Leta 2022 je ob prejemu Prešernove nagrade dejal: »Sprejemam jo v imenu stotine pevcev, s katerimi sem delal, pevcev, s katerimi smo orali ledino na področju slovenske glasbe in ustvarjali glasbeno zgodovino. Zato sem hvaležen, da so naše delo prepoznali kot vredno in nas nagradili.«

Dostop do članka (47174)

Regens chori

Regens chori

Izjemen in neponovljiv

Soočenje z resničnostjo je prvi pogoj na poti do ozdravitve

Križev pot

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.