Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Relikvije sv. Barbare na »romanju« v Atenah

Za vas piše:
Mojca M. Štefanič
Objava: 15. 05. 2015 / 14:43
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:23
Ustavi predvajanje Nalaganje

Relikvije sv. Barbare na »romanju« v Atenah

Beneški patriarh s prijateljsko gesto do grške pravoslavne Cerkve.

Prvič po več kot 1.000 letih so relikvije zgodnjekrščanske mučenke sv. Barbare, ki jih hranijo na otoku Burano v beneški laguni, zapustile Italijo. Beneški katoliški patriarh, Francesco Moraglia, je ugodil prošnji »Apostoliki Diakonia« grške pravoslavne Cerkve in privolil v »romanje« relikviarija v Atene. Ekumenski opazovalci pozdravljajo oživitev »ekumenizma relikvij«, ki je med pontifikatom papeža Pavla VI. v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prispeval k premagovanju tradicionalnega odpora med katoliško in pravoslavno Cerkvijo.



Relikvije sv. Barbare so minuli konec tedna s posebnim letalom prepeljali v Atene, kjer so jih na tamkajšnjem letališču sprejeli z vsemi državniškimi častmi. Z letališča so relikvije v slovesni procesiji prepeljali v cerkev sv. Barbare v istoimenskem predmestju Aten, kjer jih je sprejel tamkajšnji nadškof Hieronim. Relikvije bodo v Atenah ostale do 24. maja. Kot predstavnik Svetega sedeža se je slovesnega sprejema udeležil Andrea Palmieri, podtajnik Papeškega sveta za edinost med kristjani.

»Romanje« relikvij sv. Barbare v Atene je slovesen začetek obhajanja 80-letnice »Apostoliki Diakonia«, ki je pristojna za načrtovanje, organizacijo in izvedbo dobrodelnih, misijonarskih, katehetskih, založniških in kulturnih dejavnosti grške Cerkve – tudi v diaspori in na misijonskih območjih v Aziji in Afriki. Sveto Barbaro častijo kot zavetnico »Apostoliki Diakonia«.

Sveta Barbara, ki naj bi kot mučenka umrla konec 3. stoletja v Nikomediji v Mali Aziji, današnjem Izmidu v Turčiji, sodi tako v katoliški kot tudi v pravoslavni Cerkvi med najbolj priljubljene svetnice. Relikvije »velike mučenke« je vzhodnorimski cesar Bazilij II. leta 1003 izročil dožu Pietru II. Orseolu, v Benetke pa jih je prinesla Maria Argyropoula, ena od sestra kasnejšega cesarja Romana III. Argyrosa, ki je bila poročena z doževim sinom Giovannijem.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh