V župniji Cerknica delujejo salezijanci od leta 1947. Skoraj redno so trije duhovniki, ki skrbijo za župnijo, skupaj z župnikom iz Grahovega so zdaj štirje sobratje v skupnosti, ki si med seboj pomagajo. Njihovo delo zaznamuje don Boskova karizma.

»Ko sem prvič prišel v Cerknico kot novomašnik, je bilo v Cerknici pastoralno močno delo z mladimi,« pove župnik Milan Kavčnik in doda, da je takratni župnik Jože Vidic v svojem skoraj 40-letnem delu vse svoje moči porabil za mlade in pa za mlade družine ter je tako ustanovil kar nekaj zakonskih skupin. Veliko so urejali primerne prostore za mlade. V tistem času so zgradili kapelo, kamor se mladi in drugi zatečejo k molitvi, pozneje pa tudi zunanje igrišče, kjer mladi lahko aktivno preživljajo prosti čas. S predhodnikom sedanjega župnika Jožefom Krncem so zaživele tudi druge skupine, kjer sodelujejo odrasli, predvsem sodelavci v pastorali.

Glavni oltar v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici. FOTO: Ivo Žajdela

Kjer se prepletata malo mestno in podeželsko življenje

Cerknica je bila trg in je zdaj malo mesto ter se tako se prepletata malo mestno in podeželsko življenje, kar župnijo bogati. Veliko je tudi priseljencev, ki so prišli sem zaradi dela. Po veroizpovedi so tu poleg katoličanov še pravoslavni in muslimani.

Župnik pove, da z vsemi dobro sodelujejo. Ker Cerknica ni daleč od Ljubljane, doda, prihajajo še nove mlade družine, ki se želijo vključiti v življenje župnije. Za začetek otroka pripeljejo k verouku, če je ta mlajši, pa duhovnika prosijo za prejem zakramenta krsta. »Vsak družina ali posameznik je lepo sprejet, veseli so novih obrazov, mogoče pa so med njimi tudi novi sodelavci, ki lahko prinesejo v delovanje župnije nov veter, mogoče pa tudi nov zagon za določeno področje.«

Marijina podoba v glavnem oltarju v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici. FOTO: Ivo Žajdela

Skupine dajejo župniji moč

Življenje v župniji poteka predvsem po skupinah, ki dajejo župniji moč. Na ta način se župljani povezujejo med seboj. Župnik omeni lepo navado ob nedeljah, ko po obeh mašah župljani ne hitijo domov, ampak se pred cerkvijo družijo ob kavi, prigriznejo kaj sladkega.

»Glavno pri tem je, da se srečujejo in poklepetajo, tako da se včasih zadržimo tudi do druge maše. To je samo ena stvar, ki bogati župnijo. Potem so tu zakonske skupine, mladi, otroci, vse to zahteva kar veliko dela in razmisleka, Bogu hvala, da imamo dobre sodelavce, ki pomagajo. Tako tudi drugim damo priložnost za sodelovanje in pomoč pri pastoralnem delu.«

Prvo obhajilo v Cerknici. FOTO: Žnidaršič

Več o župniji Cerknica v reportaži v 16. številki Družine.