Zapri
Iskanje

Reportaža o župniji Kočevska Reka

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 10. 09. 2019 / 09:19
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 10.09.2019 / 09:46
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Reportaža o župniji Kočevska Reka

Reportaža o župniji Kočevska Reka
V Kočevski Reki se letos spominjajo 20. obletnice posvetitve nove cerkve, ki so jo pozidali na mestu porušene.

Kočevska Reka

V Kočevski Reki se letos spominjajo 20. obletnice posvetitve nove cerkve, ki so jo pozidali na mestu leta 1954 porušene.

Kočevska Reka je osrednje naselje v Goteniški dolini na Kočevskem. Ustanovili so ga Slovenci in mu ob naselitvi dali ime Reka. Nemci so mu dali ime Rieg. Pozneje, ko so se priselili nemški kmetje, se je prebivalstvo močno povečalo. Od 14. do prvih desetletij 20. stoletja je bila Kočevska Reka največja vas na Kočevskem.


Država je v 90 letih pozidala novo cerkev.

Do druge svetovne vojne je bilo več kot dve tretjini prebivalcev kočevskih Nemcev. Ti so se pozimi 1941–1942 iz Kočevskega izselili.

Štirideset let povsem zaprto območje

V letih od 1950 do 1990 je bila Kočevska Reka del varovanega in za javnost zaprtega območja, ki je bilo namenjeno za zaklonišča tedanje politične oblasti. V bližini so bila po vojni tudi kazenska taborišča.

Na Kočevskem so komunisti po drugi svetovni vojni podrli 95 cerkva, pozneje tudi vse podružnice, kapele in nabožna znamenja. Med prvimi so 25. in 26. januarja 1954 porušili cerkev sv. Janeza Krstnika v Kočevski Reki.

Po demokratizaciji Slovenije leta 1990 je nova oblast odprla zapornice in omogočila dostop na to območje. Tako je tudi duhovnik spet smel obiskati Kočevsko Reko in končno se je smelo spet govoriti tudi o Bogu, ko se je po 40 letih smela opraviti maša (5. aprila 1991).


Veliko barvno okno, delo Marka Jermana, prikazuje znane osebnosti slovenske cerkvene zgodovine.

Med letoma 1994 in 1999 je država v Kočevski Reki pozidala novo cerkev. Ta je danes lepo opremljena z Jarmovimi (kipi) in Jermanovimi (vitraji) umetninami.

Za župnijo skrbi žu­pnik Jože Milčinovič

Po letu 1991 je za župnijo skrbel Ivan Potrebuješ, ki je bil župnik pri Fari in je tudi vodil zidavo nove cerkve in župni­šča. Pozneje mu je prišel na pomoč Franci Alič, kaplan v Kočevju. Od leta 1998 do 2005 je župnijo vodil p. Franc Šetar, od 1. avgusta 2005 pa za župnijo skrbi žu­pnik Jože Milčinovič.


Zdaj nad Ajbljem stoji nova cerkev Božjega Odrešenika, zgrajena na ruševinah po vojni porušene cerkve.

K nedeljski maši redno prihaja okrog 50 do 60 ljudi. Vsako leto imajo okrog šest krstov in okrog pet pogrebov. Pevski zbor šteje okrog dvanajst rednih pevk, enajst članov tvori ŽPS, trenutno imajo sedem ministrantk in ministrantov. Prvo obhajilo so letos prejele štiri veroučenke, lani so bila pri birmi štiri dekleta.

Več v reportaži v tiskani Družini.

Foto: Ivo Žajdela

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
39,90€ Poglej izdelek: Pot v samoslovenstvo
Nalaganje
Nazaj na vrh