Trstenik, s Storžičem v ozadju. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija Trstenik je podeželska in še delno tradicionalna. Veliko je novih hiš. Naselje Orle in nad vasjo Povlje proti Storžiču je veliko vikendov. V njih večinoma živijo družine, ki nimajo veliko stika z župnijo. Župnija obsega sedem vasi. V vasi Tenetiše je podružnica sv. Dominika.

Trstenik, župnijska cerkev sv. Martina. FOTO: Ivo Žajdela

Župnik Franc Brečko je posebej vesel mladih družin

Prebivalcem je nekaj čez tisoč. Krstov je okrog dvanajst, pogrebov okrog deset. Nedeljnikov je okrog 130, otrok pri verouku pa okrog devetdeset. Prvoobhajancev je okrog deset, birma je na dve leti, birmancev je okrog dvajset. Poroki sta dve ali tri. Župnik Franc Brečko je posebej vesel mladih družin, ki z majhnimi otroki prihajajo k nedeljski maši. Pove, da redno pastoralno delo in življenje lepo poteka. »Vse načrtujemo in usklajujemo z župnijskim pastoralnim svetom. Glede verouka se pogovorimo s katehetskim odborom. Sodeluje devet katehistov/tinj. Verouk oblikujemo v družinskem smislu ob sredah od 17.30 do 18.30. Vsi skupaj se zberemo v cerkvi.« Župnik ima petnajst minut uvodno katehezo. Nato prevzamejo skupine kateheti od predšolskih naprej; župnik ima skupino staršev. Tako lahko pride cela družina h katehezi. Posebej imajo srečanja birmanci in z njimi duhovne vaje. Organizirajo predavanja za starše. »Zelo sem vesel, da se je poleg starejše, oblikovala mlajša zakonska skupina. S tremi zakonskimi skupinami imamo konec oktobra vsako leto duhovne vaje v Veržeju.«

Pevski zbor z župnikom in nadškofom Zoretom 17. 11. 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Pastoralni utrip je zelo razvejan

Čez leto pripravijo misijonsko tombolo, miklavževanje, božičnico, oratorijske dneve. Ob zaključku počitnic je tedenski oratorij, pri katerem dvajset animatorjev vodi program za devetdeset otrok. Z ministranti ter otroškim pevskim zborom preživijo tri dni na morju. Na romanje gredo spomladi in jeseni. Večkrat pa se tudi odpravijo peš na Brezje.

Bogoslužje pomagajo oblikovati lepa skupina ministrantov, otroški pevski zbor ter odrasli mešani pevski zbor. Cerkve čistijo in zelo lepo okrasijo družine po razporedu. Župljani zelo lepo skrbijo za čiščenje in krašenje obeh cerkva. Podružnica sv. Dominika v Tenetišah je lepo obnovljena. Za redno vzdrževanje skrbijo mežnar in ključarja.

Otroški pevski zbor 17. 11. 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Ob župnišču je dom za starejše in bolne salezijance

Ob petkih ob šestih zjutraj prihajajo mamice k molitvi rožnega venca. Redno se srečuje skupina žena. V domu starejših salezijancev ob torkih dopoldne moli molitvena skupina. V pripravi na dekanijski misijon imajo ob ponedeljkih po maši redno adoracijo. Druge nedelje v mesecu so misijonsko obarvane in je tudi priložnost za spoved. Ob četrtkih imajo slavilne večere.

Ob župnišču je dom za starejše in bolne salezijance, ki je lepo vključen v župnijo. Po možnosti sobratje pomagajo pri pastoralnem delu. Župljani so veseli, da jih spremljajo z molitvijo, posebej pri maši ob pol desetih, ki je odprta za vse.

Ministranti z nadškofom Zoretom 17. 11. 2024. FOTO: Janez Kadivec

Obnovili so župnijsko cerkev

Letos se spominjajo 150. obletnice posvetitve župnijske cerkve sv. Martina na Trsteniku. Zadnja večja dela so opravili pred desetimi leti, ko so postavili nove orgle. Posledično so morali podaljšati kor ter urediti nove stopnice do kora. Prej se je do kora dostopalo po ozkih betonskih stopnicah. Dostop so zato razširili in ga nadomestili s širokimi, modernimi, zavitimi lesenimi stopnicami. 

Leta 2021 so se najprej lotili ureditve zunanjosti cerkve. Na posameznih delih notranjosti cerkve so imeli težavo z vlago, saj se je po cerkvi pojavljala zidna plesen, na posameznih delih pa je odstopal omet. Zunanjost cerkve so po vzhodni in severni strani v celoti odkopali, uredili drenažo ter na novo uredili zunanjo pohodno in povozno površino. Na zahodnem delu so obnovili le odvodnjavanje. Pri izvedbi del se je izkazalo, da je največ težav povzročilo ravno odvodnjavanje vode s strehe, ki ga v preteklosti niso pravilno uredili. V dobrem letu in pol se je izkazalo, da se stene uspešno sušijo in je bila vlažnost, ki je prihajala s tal, sanirana.

Trstenik, župnijska cerkev sv. Martina, glavni oltar. FOTO: Ivo Žajdela

Dela obnove cerkve so bila zahtevna

Obnova notranjščine je bila predvidena nekoliko prej, ker pa je povpraševanje po mojstrih za tovrstna dela veliko, so se tudi tu dela zavlekla v leto 2023/2024. Dela, kot so odstranitev klopi, poglobitev terena za izvedbo ustreznega tlaka, izolacije, estriha, talnega gretja (tako električnega kot vodnega talnega gretja) in končnega zaključnega sloja vgradnje keramike, so opravili sami. Dela so bila zahtevna, še posebej zato, ker je bilo treba vse opraviti ročno, brez posebne gradbene mehanizacije.

Sočasno z obnovitvenimi deli na tlaku cerkve so odstranili omet in obnovili elektroinštalacije. Omet so odstranili predvsem na delih, kjer so bile stene v preteklosti najbolj vlažne. To je bil tudi vzrok, da del niso končali v zastavljenem roku. Na celotnem obodu cerkve so naredili kanal za preprečitev prehajanja vlage v zidove.

Tudi pri elektroinštalacijskih delih so načrtovali le manjše prestavitve elektro kablov in zamenjavo svetil z novo varčno led razsvetljavo. Začeta dela so pokazala, da bo obseg del bistveno večji, in tako so na koncu zamenjali vse kable elektro inštalacije, celotno električno omarico, vgradili transformatorje za talno električno ogrevanje, pripravili dovod za kasnejši nov elektro priključek.

Trstenik, župnijska cerkev sv. Martina, glavni oltar. FOTO: Ivo Žajdela

V času obnovitvenih del maše in verouk v kulturni dvorani

Vsa dela so sami opravili v le treh mesecih, tako da so imeli polnočnico že v novo obnovljeni cerkvi. Klopi so namestili v začetku marca. V času obnovitvenih del jim je krajevna skupnost Trstenik odstopila kulturno dvorano za opravljanje nedeljske maše in skupne veroučne ure.

Ker sredstev za obnovo ni bilo dovolj, so načrtovali, da bi za obnovo klopi uporabili obstoječe končnice, saj so bile iz hrastovega lesa ter lepega in lepo oblikovanega videza. Izkazalo se je, da obstoječih delov ni smiselno uporabiti, ker les ni bil dobro ohranjen. Klopi so tako v celoti na novo izdelali po enakem vzorcu, kot so bile prejšnje.

Dodatno so opravili brušenje obstoječega marmornatega tlaka, saj je bil ta oksidiran in se je na njem že nabiral vodni kamen. Marmornati tlak so v cerkvi položili v začetku osemdesetih let. Ko je bila cerkev prazna (brez klopi), je bila to dobra priložnost, da opravijo tudi ta dela, čeprav niso bila predvidena. »Res je, da nas je ravno ta del investicije najbolj presenetil,« doda župnik. Na zunanjosti fasade na najbolj vremensko izpostavljenem delu so odstranili omet in namestili sušilni omet, cokel so v celoti prepleskali.

Trstenik, župnijska cerkev sv. Martina, kip zavetnika. FOTO: Ivo Žajdela

Knjiga o zgodovini cerkve in župnije Svetloba na griču

Tako so obsežno obnovo cerkve pripeljali do konca. Župnik jo je povzel z naslednjimi besedami: »Imamo novo odvodnjavanje od cerkve, nov tlak pod klopmi, obnovljen ostali del tlaka, izvedeno električno in vodno talno gretje, priključeno na lesno biomaso, obnovljene omete, na novo urejeno razsvetljavo, prepleskane stene, očiščene freske ter nove klopi.« Ob tem doda, da so župljani z obnovo zelo zadovoljni. »S pomočjo župljanov je bilo opravljeno veliko delo. Finančno so delo velikodušno podprli. Enkrat na mesec je v ta namen ofer za obnovitvena dela.« Pove še anekdoto: »Fant in dekle sta se s kolesom vozila mimo naše cerkve, ki ju je pritegnila, zato sta si jo spotoma ogledala. Ker jima je bila všeč, sta se odločila za poroko v naši cerkvi, čeprav izhajata od drugod.«

Ključarji Jože Uranič, Jože Kogovšek in Marko Kalan so naredili večino opravljenega dela ter žrtvovali veliko svojega časa. »Zaslužijo si prav posebno zahvalo. Prav tako gre hvala tudi vsem drugim župljanom, ki so z delom ali denarjem sodelovali pri obnovi,« poudari župnik Franc Brečko.

Ob jubileju je skupina župljanov pripravila knjigo o zgodovini cerkve in župnije z naslovom Svetloba na griču.

Trstenik, župnijska cerkev sv. Martina, pogled proti orglam. FOTO: Ivo Žajdela

Andrej Perčič: Da ne izgubimo vere v zdravo in pošteno pamet

Andrej Perčič FOTO: Ivo Žajdela

Moj oče je bil pred drugo svetovno vojno gojenec salezijanske obrtne šole na Rakovniku, nekako logična posledica je bilo kasnejše prijateljsko sodelovanje moje primarne družine z župnijo Trstenik. V 25 letih otroštva in mladosti sem bil kot ministrant, bralec, pevec in še kaj bolj fizičnega, neposredno pod patronatom sv. Martina, po poroki sem se preselil v bližnje Tenetiše, kjer na podružnici patronira sv. Dominik, ustanovitelj reda pridigarjev. Vsa moja sedanja družina je dokaj aktivno vpeta v župnijsko dogajanje, žena Brigita kot članica ŽPS, bralka ter krasilka, s hčerkama Nušo in Petro smo pred časom pestrili bogoslužja z glasbeno skupino Pot, danes se njuni družini v celoti vključujeta v utrip župnije. Vsa nedeljska in praznična bogoslužja na podružnici skušamo glasbeno obogatiti. Osebno velik pomen namenjam zgodovini župnije, obeh cerkva, ohranjanju preteklosti, tako v otipljivosti kot v besedi. Ob 150. obletnici posvetitve župnijske cerkve smo s prijatelji, zbranimi v uredniškem odboru, izdali knjigo Svetloba na griču, ki transparentno prikaže župnijo v njenem času. Mojih dobrih šest desetletij je obogateno s krščanstvom, pa vendar danes gledam in čutim drugače, kot sem pred pol stoletja, upam trditi, da bolj zrelo. Največji pomen delovanja in soustvarjanja v župniji je, da delamo dobro, da se skušamo bližati pomenu deseti zapovedi, ki naj bi verujočim in neverujočim predstavljale moralno normo za vzgojo ter splošno bivanje, nam in našim zanamcem. Pomen je v tem, da ne izgubimo smeri, vere v zdravo in pošteno pamet, ne nazadnje, da bi se danes ter v prihodnosti v otroških vozičkih vozili otroci in ne živalski hišni ljubljenčki.

Oratorij, pogled z zvonika. FOTO: Janez Kadivec

Jože Uranič, ključar: Vzgled moramo biti našim naslednikom

Jože Uranič, ključar. FOTO: Ivo Žajdela

Letos opravljam drugi mandat dela župnijskega ključarja. V zadnjem obdobju sem bil aktivno vključen v operativne posege pri obnovi župnijske cerkve sv. Martina. Vsa večja gradbena dela smo opravili sami, tako v okolici cerkve, kot v notranjosti. Skupaj s še drugim ključarjem Jožetom skrbiva za mnoga druga dela, ki so povezana z župnijo, kot so opravila gospodarjenja s cerkvenim zemljiščem, priprave na obrede pred prazničnimi dnevi, urejanje okolice ipd. Dela, ki jih opravljam, so prostovoljna in sem vesel, da lahko na tak način prispevam h kulturni in verski podobi naše župnije. Danes so v družbi pomembne le dejavnosti, kjer posameznik vidi predvsem osebni interes. Vedno več je takih, ki jim vera in skupno dobro ne pomeni nič. Ni mi vseeno za odnos, ki ga družba pokaže do spoštovanja kristjanov, zato menim, da na tem področju ne smemo prenehati z aktivnim vključevanjem in da moramo biti vzgled našim naslednikom. Tudi s skrbjo za zunanjo podobo cerkvenih objektov pokažemo, da nam ni vseeno za stavbno in versko dediščino ter izkazujemo spoštovanje Bogu. Še posebej v takih majhnih župnijah, kjer je skupnost laikov še kako pomembna. Hkrati pa to pripomore k širši vaški skupnosti in prijateljskih odnosih med vaščani.

Oratorij. FOTO: Janez Kadivec

Tomaž Ovsenik, katehet: Vsako dobro delo pomaga

Tomaž Ovsenik, katehet. FOTO: Ivo Žajdela

V župnijo sem vključen kot katehet, bralec božje besede, občasni delivec obhajila ter skrbnik ministrantov. Vzgojen sem bil v družini, kjer je bilo družinsko življenje zelo prepleteno z župnijskim, še danes mi je logično, da prispevam svoj delež časa, energije in znanja. Tudi moji otroci rastejo s tem in so že vključeni v župnijsko življenje kot ministranti in bralci, kar je dobro z vzgojnega vidika. Zaradi svoje aktivnosti v župniji se precej bolj počutim povezan z ostalimi župljani in župnikom. Hkrati pa vem, da vsako dobro delo pomaga, da je vera brez del prazna, kot je pisal apostol Jakob.

Narodne noše z nadškofom Zoretom in župnikom 17. 11. 2024. FOTO: Ivo Žajdela

Franc Brečko, župnik: Na Trsteniku sem doživel zelo lep sprejem

Franc Brečko, župnik. FOTO: Ivo Žajdela

Prvič sem službeno na Gorenjskem. Doživel sem zelo lep sprejem. Župljani so se zelo lepo vključeni v življenje in delo župnije. Navdihuje me čudovita narava, ki nas obdaja. Proste trenutke izkoristim za sprehode. Smo neposredno pod Storžičem, ki je visok 2.132 metrov. Večkrat se povzpnem nanj z različnih smeri, tudi pozimi. Pa tudi Tolsti vrh, Križka gora je blizu. Veseli me, da župnijsko delo vključuje vse generacije. Kot salezijanca me veseli delo z otoki in mladimi. Še posebej se skušam približati družinam. Navdihuje me delo z zakonskimi skupinami. Čas si vzamem za obiske po družinah. Še posebej ob prvih petkih se zelo rad srečam z bolnimi in ostarelimi. V oskrbi imam tudi bolnišnico na Golniku. Bolniki so veseli, da se lahko srečajo v obhajilu z Jezusom. Poseben mir napolni vse ob slovesu.

Jože Zadravec, Kot rdeči semafor pod Storžičem, Trstenik, spominska plošča, Družina, 8. 5. 1994

1/16