Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, župnišče in kapela. Foto: Ivo Žajdela

Leta 1164 je prvič omenjeno ime Polskava (Pulzka). Leta 1249 je v virih omenjena prva cerkev in samostojna župnija, leta 1251 pa tudi že prvi župnik Janez, leta 1417 je omenjen župnik Peter. Med letoma 1675 in 1680 so pozidali sedanjo zgodnjebaročno cerkev, Med letoma 1969 in 2019 je Karel Drofenik župnikoval kot zadnji župnik v Spodnji Polskavi. Zdaj je v soupravi iz bližnje Zgornje Polskave.

Spodnja Polskava iz zraka, župnijska cerkev je desno spodaj. Foto: Srečko Štajbaher

Na Pragerskem je podružnična cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca

Župnija Spodnja Polskava (župnija sv. Štefana) spada v slovenjebistriško dekanijo. Tu živi predvsem kmečko-delavsko prebivalstvo. Poleg vasi Spodnja Polskava v župnijo spada še zaselek Pokoše in kraj Pragersko, kjer je podružnična cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca. Župnik Marjan Ristič pove, da kot drugod, se tudi tu dogaja, da se starost populacije viša, da mladi niso kaj dosti vključeni v samo župnijsko življenje, in da število nedeljnikov, krstov, prvih obhajil in birm pada. Župnija je od avgusta 2019 v soupravi župnije Zgornja Polskava.

Prvoobhajanci iz Spodnje Polskave in Pragerskega. Foto: arhiv župnije

Imajo bogoslovca Jureta Goloba

Prav gotovo je za župnijo največje veselje, če da Cerkvi kakšen duhovni poklic, pove župnik, in doda, da je župnija v zadnjih stotih letih dala dva duhovna poklica: enega redovnika in enega duhovniškega. Imajo pa bogoslovca Jureta Goloba, ki je v 5. letniku bogoslovja, in se že veselijo njegove nove maše, ki bo čez dve leti.

Župnija ima približno 3.000 prebivalcev, od tega okoli 2.600 katoličanov. Rednih nedeljnikov je koli 80. V letu 2024 so imeli v župniji enajst krstov, pogrebov pa 17. Verouk je obiskovalo 68 otrok. Pri prvem obhajilu je bilo osem otrok, birmo imamo na dve leti. Imeli so šest cerkveni prerok, deset krstov, devet prvoobhajancev in 17 birmancev (veroučenci 8. in 9. razreda) in enajst pogrebov. Verouk obiskuje 57 otrok.

Birmanci iz Spodnje Polskave in Pragerskega. Foto: arhiv župnije

Župniji Zgornja Polskave in Spodnja Polskava se povezujeta

Središče vsakega pastoralnega dela je nedeljska maša. V župnijski cerkvi je redno, vsako nedeljo in praznik maša, na podružnici pa je nedeljska maša v soboto zvečer, kamor pridejo tudi verniki z Zgornje Polskave in okoliških župnij. Verouk poteka na Pragerskem, na Spodnji Polskavi pa zaradi premajhnega vpisa (na generacijo največ trije otroci), pa že drugo leto ne izvajajo več verouka, ampak ga otroci obiskujejo na Pragerskem ali na Zgornji Polskavi. Verouk poučujeta katehistinja Melita Rajtmajer in župnik. V župniji vsako leto poteka tudi oratorij za otroke. Tudi kar se obhajanja župnijskih praznikov tiče, se obe župniji (Zgornja Polskava in Spodnja Polskava) povezujeta. Ko je v eni župniji kakšno večje praznovanje, se iz druge župnije pridružijo temu praznovanju.

Svetoletno romanje birmancev župnij Spodnja Polskava in Zgornja Polskava leta 2025 (v Assisiju). Foto: arhiv župnije

Svetoletno romanje birmancev župnij Spodnja Polskava in Zgornja Polskava leta 2025 (v Rimu). Foto: arhiv župnije

Svetoletno romanje birmancev župnij Spodnja Polskava in Zgornja Polskava leta 2025 (pri veleposlaniku v Rimu). Foto: arhiv župnije

Poleg zvonika so obnovili historični bronasti zvon iz leta 1532

Imajo župnijski pastoralni svet in gospodarski svet oziroma ključarje. Oboji se srečujejo občasno, predvsem pred večjimi slovesnostmi ali večjimi gospodarskimi posegi, kot je bil nazadnje, ko so obnavljali zvonik župnijske cerkve, obnovili historični bronasti zvon iz leta 1532 in dokupili dva nova zvonova. Župnik je vesel, da tako z ŽPS koz s ključarji dobro sodelujejo.

Romanje v Rimu leta 2025. Foto: arhiv župnije

Gre za podeželsko župnijo, zato se ljudje med seboj poznajo

Župnik Marjan Ristič je na župniji sedem let. Pove, da je glede odnosa ljudi do Cerkve podobno kot drugje. »V večini je to dober odnos. Se pa najdejo tudi takšni, ki imajo manj pozitiven odnos do Cerkve in tudi taki, ki do Cerkve ne čutijo nobenega odnosa. Prav gotovo večini veliko pomeni, da imajo župnijo, in da je redna maša. Čeprav je bila na začetku prisotna bolečina, da nimajo več svojega dušnega pastirja, pa vendar so s časoma sprejeli tudi nov način župnijskega življenja.« Verniki skrbijo za čistost in urejenost obeh cerkva, urejenost okoli cerkva in župnišča ter pomagajo pri organizaciji slovesnostih. Gre za podeželsko župnijo, kar pomeni, da se ljudje med seboj poznajo. Ob večjih dogodkih so pripravljenih stopiti skupaj ter pomagati pri organizaciji in izvedbi.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, glavni oltar. Foto: Ivo Žajdela

Karel Drofenik je bil na Spodnji Polskavi župnik 50 let

Prejšnji župnik, zdaj že pokojni Karel Drofenik, ki je bil na Spodnji Polskavi 50 let župnik, je redno in vzorno vzdrževal cerkvene objekte. Pozidal je novo cerkev na Pragerskem. K temu sedanji župnik doda, da mu »za strehe« ni treba skrbeti. »Smo pa letos imeli lepo slovesnost blagoslova z maziljenjem dveh novih zvonov in obnovljenega historičnega zvona, ter blagoslov obnovljene notranjosti zvonika. Tako so po dobrih stotih letih v zvoniku spet trije bronasti zvonovi.«

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, glavni oltar, kip zavetnika. Foto: Ivo Žajdela

Čaka jih še obnova notranjosti župnijske cerkve

»Zvonovi so oznanjevalci Božje navzočnosti med nami,« je 19. oktobra 2025 pred cerkvijo na Spodnji Polskavi dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ko so se ob dveh novih zvonovih in obnovljenem starem zvonu iz 16. stoletja na čelu z župnikom Marjanom Rističem zbrali domači verniki in verniki iz okoliških župnij. Navzoče je pozdravil tudi župan občine Slovenska Bistrica, domačin dr. Ivan Žagar, in jim čestital za pogum in vztrajnost pri ohranjanju bogate kulturne in stavbne sakralne dediščine. Nova bronasta zvonova so skrbno ulili v livarni Royal Eijsbouts v Astnu na Nizozemskem. Prvi je največji zvon, ki je doslej kadarkoli pel iz polskavskega zvonika. V premeru meri 237 cm, tehta pa 1.534 kg. Njegov glas je D1, na njem je podoba Antona Martina Slomška in napis: Po milosti Božji in daru vseh nas, Slomšku prepeval bo mili moj glas. Drugi v premeru meri 104 cm in tehta 730 kg. Njegov glas je G1, nosi podobo svete družine in pa pomenljiv napis: Razprostri se, mili glas, nad družino, dom in našo vas – sveta družina, varuj naš rod. Nova zvonova, klicarja k molitvi in spremljevalca v vseh življenjskih obdobjih in priložnostih, je blagoslovil in posvetil nadškof Alojzij Cvikl. Zahvalil se je župniku in vernikom, posebej botrom, ki so zaslužni za nova zvonova in obnovo starega.

Čaka jih še obnova notranjosti župnijske cerkve. Župnik verjame, da bodo tudi to z medsebojnim sodelovanjem tudi uresničili. »Moram pa tudi pohvalit ter se zahvaliti krajevni skupnosti in občini, ki nam pri vseh večjih projektih pomagata.«

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar na levi. Foto: Ivo Žajdela

Dragocena oprema župnijske cerkve

Župnija je zelo stara, saj jo je leta 1249 ustanovil oglejski patriarh Bertold, ko jo je izločil iz pražupnije Slivnica. To je dosegel posestnik vasi Dolnja Polskava Riher II. Polskavski, ki je tu pozidal prvo cerkev in pri patriarhu zahteval njeno samostojnost. Leta 1999 so tako v Spodnji Polskavi slovesno praznovali 750-letnico župnijskega življenja. Takrat so izdali tudi bogat zbornik 750 let župnije Sveti Štefan na Spodnji Polskavi (1249–1999). Župnijska cerkev sv. Štefana na Spodnji Polskavi ima bogato zgodovino in tudi cerkev je zgodovinsko-umetniško pomembna, saj so glavni oltar in štirje stranski oltarji zelo kakovostni izdelki. Strokovnjaki dva kipa, sv. Roze Limske in sv. Janeza Nepomuka, pripisujejo znamenitemu kiparju Jožefu Straubu (1712–1756). Pripisujejo mu tudi glavni oltar. Oltarno sliko Brezmadežne je naslikal prav tako znameniti slikar Anton Lerchinger (1720–1787). Tudi ostali štirje oltarji v cerkvi so kakovostni izdelki. Tako cerkev spada med značilna štajerske cerkve z zgodovinsko zelo dragoceno opremo. V stenah zunanjščine so vzidane kamnite najdbe iz rimskih časov in ostanki iz prve tretjine 17. stoletja.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar na desni. Foto: Ivo Žajdela

Župnik Jakob Prašnikar, prvi učitelj bl. Antona Martina Slomška

Grob župnika Jakoba Prašnikarja, ki je bil Slomškov učitelj, vzgojitelj in dobrotnik. Nagrobnik mu je leta 1842 postavil Slomšek. Foto: Ivo Žajdela

Za cerkvijo je pokopan župnik Jakob Prašnikar in njegov nagrobnik spada med spomenike kulturne dediščine. Bil je prvi učitelj bl. Antona Martina Slomška (na Ponikvi). Ko je Slomškova mati leta 1816 umrla, ga je oče hotel zadržati na domu. Mati je na smrtni postelji prosila Prašnikarja, naj on poskrbi za mladega Antona. Tako je Prašnikar s svojimi bornimi dohodki postal Slomškov dobrotnik.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar v kapeli na levi. Foto: Ivo Žajdela

Zdaj kar rečem, da v mesto pa ne bi več šel

Župnik Marjan Ristič. Foto: Ivo Žajdela

Marjan Ristič, župnik: Rad sem duhovnik. Na začetku duhovniške poti sem bil prepričan, da sem bolj za mestnega župnika, ker sam prihajam z mesta, in v Mariboru na Pobrežju sem bil kaplan. Mestno življenje mi je bilo vedno blizu. Ko pa sem leta 2019 prišel na podeželje, sem se kar hitro vživel v te kraje in med te ljudi. Tako, da zdaj kar rečem, da v mesto pa ne bi več šel. Čeprav je župnija Spodnja Polskava v soupravi in ne živim tukaj, se trudim, da sem v župniji prisoten, ne samo pri nedeljskih mašah, ampak tudi med tednom. Na trenutke dobim občutek, kot da me ljudje ravno ne potrebujejo, da sem samo kot neki servis, ki moram zadostiti njihovim željam. Pa vendar so tudi trenutki, ko ti ljudje pokažejo in dajo vedeti, da so veseli, da si med njimi, da te potrebujejo. To pa mi potem daje novega zagona za delo med njimi ter tudi občutek sprejetosti in koristnosti.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar v kapeli na levi. Foto: Ivo Žajdela

Z delom v župniji udejanjam svojo vero

Tanja Vintar

Tanja Vintar, članica ŽPS: V delo v župniji se vključujem kot članica župnijsko-pastoralnega sveta in bralka beril pri bogoslužju, po svojih močeh in s talenti, ki so mi dani od Boga, pa priskočim na pomoč pri organizaciji raznih dogodkov, čiščenju cerkve, donacijah ipd. Z delom v župniji udejanjam svojo vero. Kadar svoj čas in darove namenjam tudi naši župnijski skupnosti, krepim ljubezen, sočutje in strpnost do sočloveka, rastem v ponižnosti in odgovornosti, se bogatim v veri. V komunikaciji z ljudmi, ki so se oddaljili od Boga, pa je delo v župniji nemalokrat tudi pokora.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar v kapeli na desni. Foto: Ivo Žajdela

Vsak po svojih močeh in talentih sodeluje v župnijskem občestvu

Irena in Benjamin Bauman.

Irena in Benjamin Bauman, člana ŽPS: V župnijo sva se vključila ob novogradnji podružnične cerkve na Pragerskem in kot člana ŽPS. Obisk nedeljske maše je nujen odmik k presežnemu, ki uravnoteži naporen teden. Pri vzgoji štirih otrok so bila pomembna podpora katoliški vrtec in priprava na sprejem zakramentov v domači župniji. Meniva, da lahko vsak po svojih močeh in talentih sodeluje v župnijskem občestvu ter z duhovnikom, ki je bil poslan med nas. Živost občestva nagovarja naše mlade, da sodelujejo z vrstniki, ki živijo enake vrednote, saj bo tako njihova odločitev, ostati aktiven kristjan, lažje dozorela.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar v kapeli na desni. Foto: Ivo Žajdela

Sproščeno in prijetno je druženje z mladimi

Jernej in Matija Bauman

Jernej in Matija Bauman, animatorja oratorija: Sva najstnika, ki sva prerasla ministrantsko albo, a poprimeva za kakšno manjše opravilo. Nekoč udeleženca, zdaj že animatorja na spodnjepolskavskem oratoriju, kar zahteva tudi nekaj odgovornosti, a prinaša veliko zadovoljstva. Sproščeno in prijetno je druženje z mladimi, ki se zbiramo ob našem župniku Marjanu, pa spomini na romanje birmancev v Rim in naša župnijska romanja na Svete Višarje ter svetoletno romanje v mariborsko stolnico.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, stranski oltar v kapeli na desni (atika z angeli). Foto: Ivo Žajdela

Veseli me, da lahko z otroki delim vero

Melita Rajtmajer

Melita Rajtmajer, katehistinja: V župniji sodelujem kot katehistinja. Poučujem otroke iz Spodnje Polskave, ki se zaradi majhnega števila pridružujejo veroučnim skupinam na Zgornji Polskavi ali Pragerskem. To poslanstvo mi veliko pomeni. Veseli me, da lahko otrokom približam vero in jih spremljam na poti k Jezusu. Sodelovanje v župniji razumem kot priložnost za služenje in oznanjevanje. V tem delu čutim povezanost z župnijo, občestvom in Bogom. Veseli me, da lahko z otroki delim vero in prispevam k življenju župnijske skupnosti.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, glavni oltar, kip sv. Petra. Foto: Ivo Žajdela

Spremlja ne želja, da bi bil blizu ljudem

Jure Golob

Jure Golob, bogoslovec: Sem bogoslovec petega letnika iz župnije sv. Štefana na Spodnji Polskavi. V župniji sem včasih sodeloval predvsem kot animator, danes pa njeno delovanje vidim bolj celostno. Moja odločitev za duhovni poklic je povezana z menjavo župnika, ko je duhovnik prevzel več kot le našo faro. Na ta način sem dobil izkušnjo krize duhovnih poklicev, ki kliče k odgovornosti prav vsakogar. Na župniji z veseljem sodelujem in pomagam pri slovesnem obhajanju praznikov, ki župljane resnično poveže med seboj in z Bogom. Rad spremljam sodelovanje dušnih pastirjev z ljudmi, ki se dajo na razpolago s svojimi talenti in pobudami.

Domače občestvo je moje zaledje. Duhovna in človeška podpora za odločitev poti k duhovništvu me navdaja z veseljem. Na poti me spremlja želja, da bi bil blizu ljudem in prav to željo opažam tudi pri njih, kadarkoli sem doma. Prizadevanje za lepo liturgijo in konstruktivno sodelovanje župnijskih sodelavcev in župnika me ob opaznih spremembah napolnjuje z zagonom za delo za Božje kraljestvo.

Spodnja Polskava, župnijska cerkev sv. Štefana, glavni oltar, kip sv. Pavla. Foto: Ivo Žajdela

Ivo Žajdela, Povezani z župnijo, reportaža o župniji Spodnja Polskava, Družina, 24. 5. 2026Karlo Smodiš, Oznanjevalci Božje navzočnosti na Spodnji Polskavi, zvonovi, Družina, 26. 10. 2025Spodnjepolskavski utrip, junij 2023

V zid cerkve vzidane starine. Foto: Ivo Žajdela

1/28