Pogled na Bistrico pri Tržiču z vzhoda. Foto: Ivo Žajdela

Predstavljen kot oseba z veliko brado in s strašnim črnim psom

Župnik David Jensterle je na župnijo Tržič - Bistrica prišel leta 2012, za župnikom Jožetom Gregoričem, ki je bil zelo priljubljen. Za Družino je /v času za objavo te reportaže marca 2021/ povedal, da so mu župljani ob prvem srečanju pripravili lep sprejem. Pričakovali so ga z velikim zanimanjem, saj je bil predstavljen kot oseba z veliko brado in s strašnim črnim psom. »Pa so doživeli presenečenje. Pes je bil, res je bil črn, prav nič strašen in tudi jaz nisem imel več brade, ker sem se v skupnosti Cenacolo, kjer sem pred tem tudi deloval, moral obriti (danes imam spet brado). Župnija je bila pred menoj zgledno vodena, urediti je bilo potrebno nekatere odprte stvari na gospodarskem področju, pri čemer so mi prejšnji župnik in ljudje veliko pomagali. Očitno je bilo, da je bila generacija v menjavi, animatorji so si počasi ustvarili svoje družine in se že zaposlili, zato smo morali začeti na novo.«

Župnijska cerkev sv. Marija Goretti. Foto: Ivo Žajdela

Z mladimi delajo preko mladinske skupine in oratorija

Pastoralno delo poteka tako, da župnik ljudi preko oznanil ter osebno vabi, da preko zakramentov in cerkvenega leta stopajo na globoko z Gospodom. Tu je najprej delo v veroučni šoli, ko se srečujejo z otroci in starši. Poseben poudarek dajo na krst, prvo obhajilo in birmo. Z mladimi delajo preko mladinske skupine in oratorija. Poleg tega delujejo tudi male skupine, v katere vedno vabijo nove člane: župnijska Karitas, mešani cerkveni pevski zbor, združeni otroško, mladinski zbor, biblična skupina, bralci in bralke, župnijski pastoralni svet.

Bistrica pri Tržiču, župnijska cerkev sv. Marija Goretti, sliki o Marija Goretti na pročelju. Foto: Ivo Žajdela

V času epidemije kovida delo seveda poteka omejeno

V času epidemije delo seveda poteka omejeno. Z drugo triado imajo verouk po Zoomu, prav tako delajo tudi s tretjim razredom, skupaj s starši. Prek raznih filmčkov, ki jih snemajo o zakramentih in jih dajejo na Facebook stran župnije, starše vabijo, da prevzemajo katehetsko vlogo. Pri prvi triadi starše povabijo, da opravljajo službo katehetov. Preko Zooma imajo tudi srečanje s ŽPS in župnijsko karitas. V času prve izolacije je potekalo vse po spletu in doma, v času druge izolacije, ko so lahko duhovniki delili zakramente, pa je bila cerkev vedno odprta, župnik je bil vedno in je še na voljo za zakramente. Zdaj je udeležba pri maši možna v manjšem številu zaradi ukrepov, ostalim pa je omogočeno, da pristopijo k prejemu obhajila in k spovedi. Župnijska Karitas pa po svojih možnostih vedno pomaga ljudem, ki so bili pomoči potrebni.

Pogled proti oltarju. Foto: Ivo Žajdela

Župnija šteje približno 3.000 vernikov

Župnija šteje okoli 4.500 ljudi, vernikov je približno 3.000. V letu 2020 je bilo krščenih trinajst otrok, šest otrok je bilo pri prvem obhajilu birme ni bilo, zakrament svetega zakona sta sklenila dva para, en domači par se je poročil drugje. Cerkvenih pogrebov je bilo 38, bolniško maziljenje je prejelo 64 oseb. Veroučno šolo je v letu 2020 obiskovalo 85 otrok. V obdobju 2020–2021 se 25 otrok pripravlja na prejem zakramenta birme. V letu 2020 je bilo nedeljnikov okoli 160 (bilo je že leto koronavirusa), v normalnih razmerah jih je okoli 260.

Po osnutku slikarja Staneta Kregarja so za kapelo sv. Marije Goretti leta 1973 izdelali tapiserijo, ki jo je izdelalo podjetje Zanatska radnja za proizvodnju tapiserija iz Novega Sada. Foto: Ivo Žajdela

Solidarno sodelujejo pri organizaciji pastoralnega dela

ŽPS Tržič - Bistrica šteje dvanajst članov. Je zelo dejaven in pripravljen pomagati župniku. Župnik pove, da se nikoli ne pritožujejo, pač pa solidarno sodelujejo pri organizaciji pastoralnega dela. Mešani pevski zbor poje pri nedeljskih in prazničnih mašah. Člani zbora so vedno pripravljeni brati Božjo besedo in prošnje. Skupni otroški in mladinski zbor poje pri mašah v župniji Tržič - Bistrica kot v župniji Duplje. Mladinska skupina je maloštevilna in združuje mlade iz obeh župnij. Vedno so pripravljeni pomagati kot animatorji pri duhovnih vajah za birmance, na oratoriju in čiščenju kapele sv. Marije Goretti. Trenutno ima župnija eno katehistinjo, ki vodi tudi omenjeni otroško-mladinski zbor. Župnijska Karitas poleg domače župnije oskrbuje tudi potrebne v župniji Tržič. Enkrat mesečno imajo v Tržiču odprto skladišče za hrano za pomoči potrebne ljudi. Hrano vozijo tudi na domove tistih, ki na morejo priti v skladišče. Župniji pomagajo s strežbo pri župnijskih slovesnostih. Dejaven je tudi gospodarski svet, ki župniku pomaga pri gospodarskih zadevah. Trenutno deluje še posebna skupina, organizacijski odbor ob 50-obletnici župnije. Tu so trije člani, ki župniku zelo pomagajo.

Leta 1986 je Tomaž Perko naslikal monumentalno sliko s postajami križevega pota, ki nadomešča križev pot v kapeli. Zasnovana je kot triptih. Foto: Ivo Žajdela

Tudi nekateri mladi vidijo potrebe župnije in pomagajo

Naredili so veliko delovnih akcij. Nekateri so pri tem sodelovali tako, da so pripravili malice za ostale. Ponosni so na skupino žena, ki vsako leto izdeluje bagance za cvetno nedeljo, dobljene darove zanje podarijo župniji. Karitas ima tudi podpornike, ki pomagajo z darovi ali pa zanjo naredijo kakšno dobro delo. Tudi radodarni so, ko vidijo, da se kaj koristnega in potrebnega dela. Župnik je predvsem vesel, da skupaj kot občestvo darujejo mašo. »Ni težave dobiti bralcev za branje božje besede. Pevski zbor rad poje pri nedeljskih mašah in raznih slovesnostih. Tudi nekateri mladi vidijo potrebe župnije in pomagajo. Tudi ni bil problem dobiti prostovoljcev, ko smo snemali film o sv. Mariji Goretti z naslovom Nebeška lilija in ko smo pripravljali roman o spreobrnjenju Aleksandra Serenellija, morilca sv. Marije Goretti, z naslovom Klicali so me številka 3142. Napisal ga je duhovnik Aco Jerant.«

Kip župnika Viktorja Zakrajška, ki je ustanovil župnijo Tržič – Bistrica. Foto: Ivo Žajdela

Župnijo čutijo kot družino, kot občestvo

Na vprašanje kakšen odnos imajo prebivalci župnije v zadnjih letih do Cerkve, vere in bogoslužja, župnik odgovori, da nekateri zelo poglobljenega. »Župnijo čutijo kot družino, kot občestvo in v njem tudi dejavno sodelujejo. V času korona krize v nedeljo prejema obhajilo med 50 in 60 ljudi. Puščica je večja kakor prej, res pa je, da ti ki prihajajo, vržejo v košaro bolj bankovce. Vendar to je drugotnega pomena. Prvotni je, da pridejo po Gospoda oziroma po blagoslov.«

Kipec Marija Goretti. Foto: Ivo Žajdela

Darove, ki jih dobim, vedno dam na tri dele

Za prve petke obiskuje starejše, ki so prej redno prihajali v cerkev, pa zdaj ne morejo. »Obiska so zelo veseli in ostajajo še vedno zvesti župniji. Darove, ki jih dobim, vedno dam na tri dele: del za župnijo, del za hrano in del za sebe (za bencin in dopust).« Iz teh sredstev za župnijo so narejena vsa nova lesena vrata kapele in župnišča, plačan tisk za izdan roman ter stroški za film. Doda, da je nekaj župljanov, ki sodelujejo z redno udeležbo pri maši. »So redni molivci in dobrotniki. To skupino bi hudomušno ocenil: ni kvantitete, ja pa kvaliteta. Veliko pa je prazničnih kristjanov, pridejo za večje praznike. Nekateri med njimi so iskreni iskalci, ki spremljajo župnijo. Te neprestano vabimo, da postanejo redni občestveni nedeljski molivci in dobrotniki. Spet drugim veliko pomenijo običaji, saj menijo, da brez udeležbe pri maši ni pravega božiča ali velike noči. V času korone se je prav ta skupina vernikov najbolj oddaljila. Žal pa je tako kot tudi drugod skupina ljudi, ki na župnijo gledajo kot na servis. Pride, ko kaj potrebuje. Zgodi se, da potem mene sprašujejo, kje bi lahko dobili župnika.«

Kipec Marija Goretti. Foto: Ivo Žajdela

Župnija je mala čreda, zvesta in radodarna

Župnik z veseljem pove, da je župnija mala čreda, je zvesta in radodarna. »Zna misliti na druge. Ko sem bil povabljen, da soupravljam razne župnije, ker je tam župnik zbolel, so to bili takoj pripravljeni sprejeti. Dobim tudi sodelavce: za razna praznovanja, za snemanje filma in pripravo knjige o sv. Mariji Goretti, za delovne akcije ter podobno. Pozorni so na župnika in na njegovo počutje. Ob večini tudi čutim, da ne delajo za slavo in čast, ampak dejansko v Božjo slavo in iz ljubezni do Boga.«

Župnijska cerkev sv. Marija Goretti, slika o Marija Goretti na pročelju. Foto: Ivo Žajdela

Ob okrogli 50. obletnici ustanovitve župnije je posebej slovesno

Ob okrogli 50. obletnici ustanovitve župnije je posebej slovesno. Januarja je izšel roman o Aleksandru Sereneliju, morilcu sv. Marije Goretti. 21. marca je bila zahvalna maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Zaradi epidemijskih razmer je bil prenos na TV Tržič. Popoldne so v župnijski kapeli molili križev pot s sveto Marijo Goretti, po nagovoru župnika so si premierno ogledali igrani film o sv. Mariji Goretti. Tudi tega je predvajala TV Tržič. Župnijo so ustanovili 25. marca 1971, zato so na ta dan, natanko po petdesetih letih, prenašali tudi slovesno mašo, lahko so si ponovno ogledali film Nebeška lilija. Na to slovesnost so se pripravili z devetdnevnico na čast sv. Marije Goretti, na sam dan pa je bilo celodnevno češčenje pred Najsvetejšim. Čez leto se bodo odvili še drugi dogodki, pričevanja, še posebej ob godu sv. Marije Goretti, 6. julija. Tudi na god zavetnice se bodo pripravljali z devetdnevnico in jo zaključili s celodnevnim češčenjem.

Pogled v ladjo. Foto: Ivo Žajdela

Želim, da je v ospredju Bog in občestvo

Župnik David Jensterle. Foto: Ivo Žajdela

David Jensterle, župnik: Svojo službo doživljam kot služabnik Jezusa Kristusa. Trudim se, da sem »orodje« v Njegovih rokah. Želim, da je v ospredju Bog in občestvo. Ko smo imeli kakšno akcijo, npr. blagoslovili nova vhodna vrata v župnijsko kapelo in so ljudje rekli »Župnik, lepa vrata imate«, odvrnem »saj niso moja, lepa vrata imamo«. Boga bi rad ubogal tudi preko škofa. Ko sem bil posvečen, sem bil vprašan, če obljubim škofu ter njegovim naslednikom spoštovanje in pokorščino. Torej se trudim za resnico. Ker sem s celim srcem kot župnik vpet v župnijo, vsakič ko sem bil vprašan, če bi sprejel v soupravo kakšno župnijo, ker je tam duhovnik zaradi bolezni omagal, sem sprejel, čeprav se s tem nisem strinjal. Spoznal sem, da škof od mene ne zahteva nič nemogoče, ampak darovanje. Zelo rad imam mašo, kjer se samo Bog daruje in postaja kruh za nas. Tudi jaz sem povabljen, da postajam z Božjo pomočjo kruh za druge. Pri tem je zelo pomembna spoved, da v tem zakramentu spoznavam, kako brezpogojno me Bog ljubi, in da se uravnavam po Njem, ki je pot, resnica in življenje. Živim v nravno padlem svetu, ki ga pa Bog ni zapustil, ampak mu je zvest.

Župnija je postala moj dom

Jelka Koder  Foto: Ivo ŽajdelaJelka Koder, župnijska pomočnica: Ko sem bila še deklica, sem sodelovala pri maši kot ministrantka. Danes sodelujem na več področjih; kot bralka beril, pomagam v zakristiji, sodelujem tudi v župnijski karitas. Ker nimam svoje družine (no, imam brata, sestre in kar enajst krasnih nečakov), imam več časa in pomagam tudi v župnišču župniku, kjer opravljam tudi razna gospodinjska opravila: čiščenje, likanje, kuhanje. Delo v župniji je zame velika sreča. Čutim, da Bog želi, da sem tukaj, da pomagam ljudem, da pomagam župniku. Čutim, da me Bog vabi, da sem Mu na voljo, da po meni naredi nekaj dobrega. Župnija je postala moj dom.

Želimo pomagati vsem, ki so potrebni naše pomoči

Polona Dulc  Foto: Ivo Žajdela

Polona Dulc, članica župnijske Karitas: Ker sem bila pred desetimi leti že v pokoju, je bila ustanovitev župnijske Karitas več kot dobrodošla in sem se z veseljem takoj pridružila. Skupaj s sodelavci navezujemo stike z župljani, molimo, se veselimo in postajamo vedno bolj povezani med sabo. Vesela sem odličnega sodelovanja z župnikom Davidom, da nam vedno prisluhne in priskoči na pomoč. Želimo pomagati vsem, ki so potrebni naše pomoči, zato si želimo pritegniti več sodelavcev, posebno mladih. To delo opravljam z veseljem, ker tako lahko ohranim pristni stik z župljani in prostovoljci.

Da ne ostanemo samo pasivni opazovalci dogodkov 

Mirko Meglič  Foto: Ivo Žajdela

Mirko Meglič, član ŽPS in Karitas: Z družino sem se priselil v župnijo pred 30 leti. Takratni župnik dr. Pirš me je hitro pritegnil v župnijske aktivnosti. Najprej med bralce, pevce in v Župnijski pastoralni svet. Zadnja tri leta pomagam tudi župnijski Karitas. Vedno se lahko najdejo tudi priložnosti za kakšna sprotna fizična dela pri čiščenju in krašenju kapele. Biti aktivno udeležen pri delu v župniji, ob vseh ostalih obveznostih, ni vedno lahko. Prav pa je, da župljani ne ostanemo samo pasivni opazovalci dogodkov okrog oltarja. Če lahko doprinesemo vsaj majhen delež k delovanju občestva, bo naša skupnost bogatejša.

Vse to mi veliko pomeni predvsem zaradi ljudi

Zala Smolej  Foto: Ivo Žajdela

Zala Smolej, animatorka na oratoriju: V župniji od birme naprej obiskujem srečanja pri mladinski skupini, letos torej tretje leto. Pred omejitvami zaradi virusa sem sodelovala pri mladinskem pevskem zboru, ki je enkrat ali dvakrat mesečno pel pri nedeljski maši. Poleg tega me najbolj osrečuje to, da sem lahko animator na oratoriju, letos bo to četrtič. Lani in leto prej sem ostale animatorje pripravljala na oratorijsko dramsko igrico. Vse to mi veliko pomeni predvsem zaradi ljudi, ki jih tam spoznam, pa tudi zato, ker s tem poglabljam vero.

Župljani na romanju v Medžugorje. Foto: Arhiv župnije

Župljani na romanju v Medžugorje. Foto: Arhiv župnije

Romali so tudi na Čatež. Foto: Arhiv župnije

Kako se pri vas reče, hišna imena, Bistrica, Brezje, Kovor, Leše, Tržič, 2014

1/22