Republiški inšpektorat za delo je na Brdu pri Kranju organiziral konferenco o izzivih sobivanja z ljudmi s težavami v duševnem zdravju. Z duševnimi težavami se spopadajo ljudje v različnih starostnih skupinah in tudi v različnih življenjskih situacijah, zelo pogosto pa jim je skupno slabše socialno stanje. Revščina torej povečuje tveganje za nastanek duševnih motenj.

Revščina je lahko vzrok za različne težave v duševnem zdravju, pa tudi njihova posledica, saj ljudje s tovrstnimi težavami pogosto izgubijo službo ali je sploh ne morejo dobiti – tudi zaradi predsodkov delodajalcev in njihovega nepoznavanja. S tem pa je pogosto povezano tudi stanovanjsko vprašanje in vprašanje nadaljnje zdravstvene in socialne obravnave, so povedali udeleženci konference, ki menijo, da se še vedno premalo govori o težavah in izzivih, s katerimi se dnevno spopadajo ljudje s težavami v duševnem zdravju in njihovi bližnji.

Fotografija je simbolična. Foto: Tatjana Splichal

To je namreč še vedno tabu tema, zaradi česar so ti ljudje stigmatizirani, etiketirani, nerazumljeni, premalo spoštovani in upoštevani, so poudarili udeleženci. Opozorili pa so tudi na finančne in materialne omejitve, ki vse bolj zaznamujejo njihovo delo. Organiziranje različnih oblik pomoči je zato večinoma odvisno od razumevanja in spoštovanja dostojanstva ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, so v sporočilu za javnost zapisali po konferenci.

Po mnenju varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in neznanim.

Veliko bi k pomoči ljudem z duševnimi težavami pripomogla izboljšana zakonodaja, ki ureja to področje. Zavzeli so se za več sodelovanja med državnim in nevladnim sektorjem, za destigmatizacijo in detabuizacijo ljudi s težavami v duševnem zdravju, za razumevanje, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti.

Varuhinja človekovih pravic je na konferenci razkrila, da na leto pri prejme nekaj deset pobud, ki se nanašajo na izvajanje zakona o duševnem zdravju. Boji pa se, da se tudi v prihodnosti ne bo veliko spremenilo, saj področje duševnega zdravja ni med prednostnimi nalogami ministrstva za zdravje. Ministrstvo je namreč že pred nekaj leti oblikovalo strokovno skupino, ki naj bi pripravila predlog sprememb zakona o duševnem zdravju, vendar predlogi niso bili uresničeni. Med drugim so pri varuhu zapisali v sporočilu za javnost, da še vedno ni sprejet nacionalni program varovanja duševnega zdravja in da v Sloveniji še vedno nimamo posebnega pedopsihiatričnega oddelka.

Povzeto po STA