Druga polovica 19. stoletja. Obrobje Avstro-ogrske monarhije, na stiku slovenske, romanske in germanske kulture. V času industrijskega razvoja, družbenih protestov, naraščajoče revščine in vojaških konfliktov so začele ženske na Goriškem in Gradiškem spletati mreže solidarnosti ter ustanavljati dobrodelna društva. V njihove zgodbe se je v knjigi »In zopet kliče domovina ženo na pomoč«, s podnaslovom Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske poglobil zgodovinar Robert Devetak, in prikazal čas, ko so ženske odločno zavzele aktivno mesto v družbi.

Avtor je uporabil veliko virov ter se analize skrbno lotil

»In zopet kliče domovina ženo na pomoč« prinaša dragocena spoznanja o vlogi žensk v 19. stoletju, ko se je družba soočala z velikimi spremembami, hkrati pa je še vedno močno vztrajala pri tradicionalnih predstavah o ženskosti in njihovem mestu v javnem in zasebnem življenju.

Avtor je uporabil veliko virov ter se analize skrbno lotil, da bi v knjigi prikazal čim bolj verodostojen vpogled v vsakdanje izkušnje in omejitve, s katerimi so se ženske soočale. Delo je zato celovit vpogled v problematiko, saj presega površinske opise in razkrije notranje napetosti, pa tudi ustvarjalne načine, s katerimi so ženske razširjale svoj prostor delovanja.

Pomemben prispevek k razumevanju družbene zgodovine 19. stoletja

Ženska dobrodelnost v 19. stoletju ni bila le kratkočasna dejavnost. Avtor je prepričljivo pokazal, da je bilo veliko več: dobrodelno delo je ženskam omogočilo razvijanje organizacijskih sposobnosti, izobrazbe, mreženja in vplivanja na družbo v obdobju, ko jim je bil neposreden dostop do političnega odločanja še zaprt. S tem je ženska dobrodelnost pridobila globlji pomen, saj je ženskam dala občutek samozavesti in moč, ki ju sicer niso mogle pridobiti v strogo omejenih zasebnih okvirih.

Raziskava dr. Roberta Devetaka je dragoceno delo tudi zato, ker odpira vprašanja o začetkih ženskega aktivizma in razkrije, kako so prav te izkušnje dobrodelnosti postavile temelje za poznejše gibanje za enakopravnost in pravice žensk. Z natančnostjo, bogastvom virov in občutkom za zgodovinski kontekst je avtor ustvaril delo, ki je pomemben prispevek k razumevanju družbene zgodovine 19. stoletja in vloge žensk v njej.

Robert Devetak, In zopet kliče domovina – kazaloRobert Devetak, In zopet kliče domovina – recenziji Irena Selišnik, Katja Mihurko

Robert Devetak, In zopet kliče domovina – uvodRaziskuje slovenske skupnosti v Italiji od 19. stoletja do sodobnosti

Robert Devetak je doktorski študij zaključil leta 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 2014 in 2018 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oktobra 2021 pa se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer se primarno posveča raziskovanju slovenske skupnosti v Italiji v obdobju od 19. stoletja do sodobnosti. Glavne tematike, ki jih obravnava, so povezane s socialno in gospodarsko zgodovino, zgodovino žensk in nacionalizmom na prehodu iz 19. v 20. stoletje, s poudarkom na obmejnem prostoru, ki je danes razdeljen med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Poleg tega raziskuje še tematike povezane z begunstvom in civilnim prebivalstvom v času prve svetovne vojne. Zaposlen je še kot docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, na programu Kulturna zgodovina.