Lucija Rožman s starši ob "svojem" Svetem pismu

Najboljša darila so tista, ki jih podarimo iz srca. Še boljša pa tista, ki so narejena ročno, v katera so bili vloženi trud, čas in ljubezen. Takšnega darila se je razveselil Bernard Rožman iz župnije Predoslje.

Ob novomašniškem posvečenju, ki je bilo v ljubljanski stolnici prav na njegov 25. rojstni dan, v sredo, 29. junija, mu je sestra Lucija, tudi študentka teologije, podarila Sveto pismo, ki ga je za svojega brata sama ročno prepisala, in to na poseben papir s posebnim črnilom in čudovito lično pisavo. Hkrati pa je lepo oblikovala inicialke. Lucija Rožman se je za izjemen podvig odločila v času, ko le še redkokdaj pišemo na roke, tudi zato si njeno delo resnično zasluži spoštovanje.



Prepisovanje se je začelo decembra 2014, končalo pa tik pred novomašniškim posvečenjem. Na listke si je zapisovala, koliko časa je porabila za projekt, vendar celotnih ur za zdaj še ni preštela. Delo je bilo naporno, ne le zaradi obsega in neverjetne urejenosti, temveč tudi zato, ker je svoje početje skrbno skrivala pred bratom Bernardom, da bi presenečenje uspelo. Težko je bilo, saj sta si z bratom blizu, živita v isti hiši, zato mu je morala prepovedati vstop v svojo sobo.



Ročno prepisano Sveto pismo je tudi lepo oblikovano in speto. Njegova teža pa je kar 8 kilogramov. Ljubezen in vztrajnost, ki sta bili potrebni za projekt, pa sta neizmerljivi.

Več o tem, kako je ročni prepis Svetega pisma nastajal in kako se je vsa družina vključila vanj, pa boste lahko prebrali v novi številki Družine (letnik 65, št. 30).


Lucija Rožman si je skrbno zapisovala, kdaj je kaj prepisovala.

Foto: Tatjana Splichal