Na praznik Brezmadežne je bilo posebno slovesno v bogoslovju in stolnici: enajst bogoslovcev je nadškof Stanislav Zore v kapeli bogoslovnega semenišča sprejel v Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, ob tem pa so prvič oblekli duhovniško obleko talar. Popoldne pa je sedem bogoslovcev tretjega letnika – ob sodelovanju semeniškega zbora in sošolcev s Teološke fakultete – pripravilo Akademijo v čast Brezmadežni. Brali so iz zapisov, ki so ohranjeni iz pripovedovanja o Marijinem otroštvu in Jezusovem rojstvu, pripovedovanje pripisujejo apostolu Jakobu. V enourni pripovedi o rojstvu deklice Marije staršem Ani in Joahimu, o njenem otroštvu in zaobljubi staršev, da bo "njun otrok posvečen Gospodu", o Marijini nosečnosti, Jožefovem premišljevanju in sanjah, o času pričakovanja Odrešenika in rojstvu Jezusa ... sta v vlogi kronista nastopila Tadej Ložar in Tadej Strniša, Jožefa je interpretiral David Berglez, angela Gospodovega Janez Meden ... Bogoslovci so dramsko interpretacijo stopnjevali tudi z osvetlitvijo: dodobra napolnjena ljubljanska stolnica je bila prvi del pripovedi v popolni temi, ob dogodku rojstva Jezusa pa so bogoslovci prižgali svečke z znakom svetega leta usmiljenja, ki so jih obiskovalcem razdelili ob vhodu v stolnico. Med prižiganjem svečk po cerkvi je bogoslovec bral: »Simbol luči, ki jo boste prejeli, je rojeni Kristus, ki je na svet prinesel usmiljenje. Podelite ogenj drug drugemu kot želi Kristus, da usmiljenje doseže vsakega človeka …«

Med besedili je semeniški zbor pod vodstvom Gregorja Klančiča prepeval pesem Ave Maris Stella, ob koncu je zbranim sorodnikom, prijateljem, sošolcem bogoslovcev in drugim zbranim vernikom blagoslov podelil nadškof Stanislav Zore.

Kaj je to Marijina kongregacija slovenskih duhovnikov in bogoslovcev? Leta 1908 jo je ustanovil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) kot Marijino družbo za bogoslovce, ki je bodoče duhovnike usposabljala za vzgojo mladine v Marijinih družbah po župnijah. Njeni člani so bili bogoslovci ljubljanskega semenišča in duhovniki, ki so iz tega semenišča od takrat naprej izhajali. Po drugi svetovni vojni je ostala Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov edina Marijina družba v slovenskem prostoru, obenem pa se je iz ljubljanske škofije razširila na območje celotne Slovenije, saj so vsi bogoslovci bivali in študirali v Ljubljani. Poslanstvo kongregacije je usmerjeno v duhovno povezanost med člani in življenje po Marijinem zgledu.