Slovenci smo pred stoletji množično romali tudi k svetim Trem Kraljem v Kelmorajn (Köln). Spomin na ta romanja je 11. novembra zvečer v predavanju z naslovom Romanja Slovencev v Porenje in njihov pomen v evropskem prostoru v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku obudila domačinka dr. Marija Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani. Tako živo, kot da smo mi skupaj z njo prehodili romarsko in obenem znanstvenoraziskovalno pot v kraje slovitih romanj.

Stara upodobitev mesta Köln, Kelmorajn, kamor so tako radi romali tudi
Slovenci, v njem uživali velike ugodnosti. FOTO: Jožef Pavlič

Predavateljica nam je ob bogatem dokumentarnem gradivu spregovorila o posebnih pravicah in ugodnostih, ki so jih uživali slovenski romarji, o slovenskem oltarju v Aachnu in duhovniku, veščem slovenskega jezika, o romarski knjižici, izdani okrog leta 1700, ki je pred tremi desetletji vnovič izšla in v kateri so objavljena za Slovence presenetljiva odkritja. Pojasnila je tudi žalostne posledice ukinitve slovenskih romanj z vrha oblasti.

Predavateljica dr. Marija Klobčar s ponatisom knjižice, v kateri je tudi- po slovensko - beseda o slovenskih romarjih, ki so se morali ob prihodu v Kelmorajn izkazati, da so res Slovenci, da so bili potem uživali posebno romarsko gostoljubje. FOTO: Jožef Pavlič 

Približala nam je za nas Slovence zelo pomembnega vladarja cesarja Karla Velikega, spregovorila pa tudi o legendarnem kralju Matjažu, ki spi pod Peco, in pretirano hvaljenem ogrskem vladarju Matiju Korvinu.

O vseh treh, še posebej istovetenju kralja Matjaža z Matijem Korvinom, bi veljajo preučiti zgodovinske in druge vire ter ugotoviti, kdo in kakšni so resnično (ali legendarno) bili.

Vprašanja in navodila za odgovore slovenskih romarjev v starodavni
romarski knjižici. Ne le v nemščini, tudi v slovenskem jeziku. FOTO: Jožef Pavlič

Najprej pa oživeti romanja k svetim Trem Kraljem v Köln, ki so bila zares pomembna za nas, Slovence, in se imamo v zvezi z njimi česa spominjati in biti tudi ponosni na to. Kako smo bili Slovenci nekdaj »gor vzeti« kot romarji med romanjem v Kelmorajn, zapisani v zgodovino, danes pa vse bolj pozabljeni. Tudi po lastni krivdi, nezanimanju in pozabljanju zgodovine, saj marsikdo danes ne ve, katera mesta so bila Monakovo, Inomost in, končno, Kelmorajn. Pojdite na ulice in vprašajte ljudi. Pa tudi, kje hranijo danes relikvije svetih Treh Kraljev. Poznavalci Svetega pisma bi, ugibaje, rekli, da nekje na Bližnjem vzhodu, saj so, kot piše v »knjigi knjig«, »trije Modri« prišli počastit Božjega Novorojenca na betlehemske poljane »z Jutrovega« (Orienta). Pa ni tako. Hranijo jih v dragocenem relikviariju v kölnski stolnici, kamor so jih prenesli leta 1164 iz Milana. 

Predavanje je zbudilo veliko zanimanje pri obiskovalcih. Tudi predloge,
kako bo oživili nekdanja romanja v mesto svetih Treh kraljev. FOTO: Jožef Pavlič 

Sicer pa najbolje, da se sami prepričamo o tem in poromamo v slovito nemško mesto ob reki Ren in v kraje, ki jih je omenila predavateljica in so močno povezani s slovenskimi romanji. Mogoče kdaj v spomladanskem romanju s TRUD-om? Z vrhom Cerkve na Slovenskem. Ali pa sami, v okviru župnijskih romanj, ali kako drugače. Tudi v Aachen, mesto cesarja Karla Velikega.