Založba Beletrina je izdala romana znamenitih pisateljev: In ljubezen tudi Draga Jančarja in Zapiski iz podtalja Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega.

Jančarjev roman

Roman In ljubezen tudi je Drago Jančar spet postavil v čas nemško-partizanskega bojevanja med drugo svetovno vojno na širšem območju Maribora. Razdelil ga je v štiri poglavja.

V prvem, Dekle s fotografije, sledimo mlademu dekletu Sonji, ki na ulici v Mariboru leta 1944 ustavi nemškega oficirja, rojenega Mariborčana, Ludwiga Mischkolniga, ki ga je nekoč prej bežno srečala med smučanjem na Pohorju. Zdaj ga prosi, da bi iz zapora izpustil Valentina Gorjana, zajetega partizana s Pohorja in hkrati njeno ljubezen. Za povračilo oba pričakujeta spolno razmerje. To se konča klavrno, kljub temu nacist njenega Valentina izpusti, njo pa pošlje v internacijo v Nemčijo.

V drugem delu, Objem v mlinu, pisatelj spremlja rešenega partizana Valentina nazaj na Pohorje, čeprav ga opozarjajo, naj se ne vrača tja, saj so »zgoraj« ponoreli. Sledimo tudi v resnici znanim dogodkom, ko so politkomisarji na Pohorju vse, ki so prišli iz doline gor v partizane, gledali s sumničenjem, če jih ni morda poslal gor okupator z nalogo, da naredijo v partizanski enoti diverzijo. Ker seveda vse zanikajo, jih partizanski krvnik grobo zaslišuje in tudi kruto muči. Nekatere ubijejo, Valentina zadnjih hip reši vest iz doline, da v zaporu ni klonil.

V tretji zgodbi, Soba ob jezeru, spet spremljamo Sonjo, tokrat kot ujetnico v nemškem taborišču, ki so jo poslali blizu vzhodne fronte, da spolno zadovoljuje vojake. Pri tem se sreča z mobilizirancem v nemško vojsko iz Slovenskih goric. Po vojni se z zamudo vrne kot prehitro postarana ženska.

Zadnji del, Ubežnik, se dogaja takoj po vojni na Ptuju. Tam se v hišo medicinske sestre, ki so ji Nemci ustrelili moža, zateče ubežnik iz taborišča Šterntal. Izdaja se za nekoga drugega, ona sočutno skrbi zanj, v bolnišnici od nekega zapornika iz taborišča, ki ga pripeljejo zdravit, izve, da »njen« ubežnik ni oseba, za katero se je izdajal. Ker ne more nikomur zaupati, se z avtobusom odpelje v Maribor k svojemu sodelavcu iz medvojne ilegale, kirurgu in Sonjinemu očetu. Ko se vrača na Ptuj, se avtobus ustavi pred zaporo, kjer na njivi zagleda ustreljenega »njenega« ubežnika, ki je bil v resnici mariborski nemški nacist Mischkolnig.

Branje romana je zelo tekoče, ves čas zanimivo, celo napeto. V njem pa se je naš najboljši pisatelj lotil travmatičnih medvojnih in povojnih zgodb iz rojstnega mesta. Na eni strani spopad med Nemčurji in Slovenci, ki je med vojno izbruhnil v uničevalne oblike, na drugi pa partizanjenje na Pohorju, ki se je zaradi dolgotrajnosti ves čas spopadalo z bojem za hrano ter posledično nasilnimi odvzemi kmetom, ropanjem trgovin in gostiln, hkrati pa z nevarnostmi izdaj, hajk in uničenj. Samo zamislimo si partizane leta 1942. Pred njimi so bila še tri leta nenehnih nevarnosti in tri dolge zime. Ampak komunisti so jih rabili, če so želeli na koncu prevzeti oblast. Kot naslov pove, je to tudi pripoved o ljubezni v vojnih razmerah, ki je v mnogih primerih podvržena hudim oviram in preizkušnjam.

Dostojevski: Zapiski iz podtalja

Zapiski iz podtalja (1864) zaznamujejo prehod Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v zrelejše obdobje, ki se začne z vrnitvijo iz izgnanstva v Sibiriji. V povesti Zapiski iz podtalja (založba Beletrina) je Dostojevski prvič v zgodovini ruske literature predstavil tip človeka, ki ga sam imenuje podtalni in ki po njegovem mnenju predstavlja nov pojav v ruski družbi. Monolog podtalnega človeka je kritika zahodnjaške filozofije, racionalizma, logocentrizma in individualizma, kritika, ki jo je pisatelj še razvil v poznejših romanih. Knjiga vsebuje tudi dva krajša avtorjeva osebna zapisa iz omenjenega obdobja, Maša leži na parah ter Socializem in krščanstvo, ki dopolnjujeta in še dodatno razsvetljujeta avtorjevo misel. Prevod je delo Urše Zabukovec, ki je napisala tudi obsežno spremno študijo.