Po poti sv. Jakoba v Santiago de Compostela nas vodi knjiga Stanislava Kvaternika Moje romanje. V sodelovanju z Založbo Družina je izšla v samozaložbi. V četrtek, 10. septembra, so jo na vrtu kanoniške hiše v Ljubljani predstavili avtorjev brat Peter Kvaternik, ki je po predstavitvi za Stanislava Kvaternika daroval mašo, nečak Blaž Knez, žena Marija Magdalena – Majda, kot jo je imenoval Stanislav Kvaternik, vodji Društva prijateljev poti sv. Jakoba, Metodij in Marjeta Rigler ter soromar Jani Bolarič.

Otroštvo Stanislava Kvaternika

Blaž Knez je predstavil nekaj dogodkov iz življenja Stanislava Kvaternika. Že v otroštvu je imel težave s stopali, zaradi česar mu je bilo prihranjeno kakšno delo na domačiji, nad čimer pa so se nekateri člani družine pritoževali. Zato se je vedno rad umikal v intimo, samoto, duhovnost. Zaznamovala ga je tudi druga svetovna vojna in z njo odsotnost očeta, ki je bil preganjan, in čeprav je bil skoraj leto dni doma, otroci za to niso smeli vedeti.


Peter Kvaternik, Blaž Knez in Jani Bolarič

Želja je bila močnejša od zdravnikovih nasvetov

Težave z nogo so se sčasoma uredile, tik pred odhodom v Compostelo pa je zdravnik Stanislavu odsvetoval dolgo pot zaradi kolen, vendar je bila želja tako močna, da je niti zdravnik ni mogel zatreti. Njegov soromar Jani Bolarič je povedal, da se je Stanislav vsako jutro zbudil zaskrbljen in tih, saj se je bal, da mu bodo zdravstvene težave preprečile dosego cilja. Šele v Compostelu se je popolnoma sprostil. Čeprav je na poti dejal, da verjetno ne bo napisal knjige o 800-kilometrskem romanju, je nekega dne poklical Janija Bolarič in mu povedal, da ima zanj knjigo o Compostelu. Takrat še ni vedel, da bo prejel njegovo delo. Natisnjeno je bilo v obliki diplomske naloge. Kot ljubiteljski fotograf je Stanislav romanje dokumentiral tudi slikovno in tudi te fotografije so objavljene v knjigi, v kateri poleg duhovnega doživljanja romanja Stanislava Kvaternika najdemo tudi zemljevide, podobice in druge spominke.


Vodji Društva prijateljev poti sv. Jakoba sta zakonca Metodij in Marjeta Rigler.

Molitev skoraj povsod

Zaradi zdravstvenih težav se je na romanje skrbno pripravljal, ne le duhovno, temveč tudi fizično in logistično, o čemer beremo na začetku knjige. Pot se je začela v zgodnjih jutranjih urah. Do Saint Jean Pieda de Port v Franciji so romarji potovali z avtomobilom, tam pa se je začelo pravo romanje, v katerem ni manjkala molitev. Le prilagoditi se je bilo treba, saj je Stanislav dejal, da med napornim vzpenjanjem zadihan ne more moliti, nobenih zadržkov pa ni bilo med hojo po ravnem ali v dolino.


Žena Marija Magdalena – Majda se je morala leta 2014 spopasti z nenadno izgubo moža, o čemer je tudi spregovorila.

Vrnil se je spremenjen

Tudi Metodij in Marjeta Rigler sta romala s Stanislavom Kvaternikom. Opisala sta ga kot skromnega človeka, ki se je razveselil ponujene banane, in je bil vedno pripravljen stopiti na konec kolone in pomagati soromarju. Njegova žena Majda je ob spominih na moža dejala, da se je z romanja vrnil spremenjen. Prej je pogosto kritiziral, manj hvalil, pozneje pa se je bolj zavedal podarjenih darov in bil zanje bolj hvaležen. Nenadna smrt leta 2014 je bila šok, Majda pa se zaveda, da je Bog končal moževo pot, ko je dopolnil svoje poslanstvo na tem svetu.


Na vrtu kanoniške hiše se je zbralo veliko ljubiteljev Jakobove poti.

Predstavitve knjige se ni mogel udeležiti sin Stanislava Kvaternika, duhovnik Simon Kvaternik, saj je prav zdaj na svojem prvem romanju v Compostelo.


Vzdušje sta popestrili akademski glasbenici Kristina Martinc na kljunasti flavti in Martina Okoliš na čembalu.