Geslo romanja je bilo »Luč upanja nam prižigaš«. FOTO: Primož Lorbek

Dopoldan, ko so se romarji iz različnih koncev Podravja po župnijah odpravljali na pot proti Ptujski Gori, je bilo med njimi čutiti pozitivno razpoloženje in hvaležnost. Iz petih koncev so romali k Mariji Zavetnici s plaščem: iz Markovcev, Ptuja, Hoč, Poljčan in Slovenske Bistrice. Med potjo so molili k Bogu in Mariji, prepevali, kramljali, pa tudi hodili v tišini, tako so imeli priložnost za razmislek.

Sestra Štefke Klemen iz Centra za duhovne poklice Nadškofije Maribor  je skrbno spremljala organizacijo in potek romanja. FOTO: Primož Lorbek

Namen letošnjega romanja k Materi Božji na Ptujsko Goro je bila priprošnja za dobre družine in nove duhovne poklice. »Če bomo dovolj prosili, lahko v vsaki župniji izprosimo vsaj za enega, ki se bo odločil za duhovniški poklic,« so bile besede sestre Štefke Klemen iz Centra za duhovne poklice Nadškofije Maribor, ki je skrbno spremljala organizacijo in potek romanja. »Zlati vas, mlade, na ves glas prosim, obujajte voljo in željo, da vas Bog pokliče. Junaško poslušajte klic in verjemite, da boste junaštva veseli, kljub vsem naporom,« pa nas v svojih besedah nagovarja škof Anton Vovk.

Romarji med mašo v baziliki na Ptujski Gori. FOTO: Primož Lorbek

Klic k duhovniškemu poklicu bolj nujen kot kadar koli prej

Ob 16. uri so romarji prispeli na trg Ptujske Gore, v baziliki je slovesno somaševanje vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. »Danes, ko molimo za nove duhovne poklice in dobre družine, se znajdemo pred dilemo. Morda kdo razmišlja, da so duhovniški poklici stvar preteklosti. A resnica je ravno obratna. Danes je ta klic bolj nujen kot kdajkoli prej. Ni dovolj, da čakamo, da bo Bog nekoga poklical. Prav je, da molimo s srcem in opogumljamo tiste, ki čutijo božji klic,« je v pridigi razmišljal nadškof Cvikl in poudaril, kako pomembno je razumevanje v družini. Tudi takrat, ko gre za izbiro poklica. 

Somaševanje je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. FOTO: Primož Lorbek

»Včasih smo v sodbah prehitri. Hitenje, pritiski okolice, lastni strahovi. Vse to lahko zaduši nežen božji klic, ki ga naslovnik sploh še dobro ne sliši. Ne sodimo prehitro, ne zapirajmo poti z dvomi, zadržki ali prepričanji. Namesto tega bodimo rajši spremljevalci, molimo zanje, bodrimo jih, povejmo jim – če čutiš, pojdi! Mnogi, ki danes v poklicu cvetijo, so nekoč stali na razpotju, bili negotovi. A bil je nekdo, ki jim je zaupal in jih opogumil. Takšen človek si lahko danes tudi ti. Vsak od nas je lahko v vlogi, da opogumlja. Biti kavalir pomeni opogumljati. Da je božje delo močnejše od naših dvomov. Pomeni dajati prostor milosti, spodbujati klic. Ne omahujmo, ampak spodbujajmo, dajajmo možnost, bodrimo tiste, ki se iščejo. Če je nekaj božje, bo obrodilo sadove.«

Fotogalerija Primoža Lorbka:

Romanje preseglo vsa pričakovanja

Romanje je potekalo v okviru svetega leta, nadškof Cvikl se je v pridigi dotaknil še pomena družine. »Dobrih in velikih družin nam najbolj primanjkuje. Romali smo z namenom, da v srcih mladih straršev prižgemo lučko in upanje, da bi se odločili še za kakšnega otroka. Pa tudi, da bi zbližali srca mladih deklet in fantov, da bi slišali božji klic in svoje življenje velikodušno posvetili Bogu.«

Romanje je preseglo vsa pričakovanja: obisk, sodelovanje, petje, vzdušje, vreme, gostoljublje … FOTO: Primož Lorbek

Sestra Štefka Klemen je povedala, da nima besed, s katerimi bi se zahvalila. »Romanje je preseglo vsa pričakovanja: obisk, sodelovanje, petje, vzdušje, vreme, gostoljublje … Neizmerno sem hvaležna Bogu in vsem, ki so sodelovali. Molili smo za blagoslov za družine in nove duhovne poklice.«