Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Romanje župnijskih gospodinj mariborske metropolije

Za vas piše:
Jože Potrpin
Objava: 30. 07. 2026 / 05:08
Oznake: Maša, Škof
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.07.2026 / 06:50
Ustavi predvajanje Nalaganje
Romanje župnijskih gospodinj mariborske metropolije
FOTO: Jože Potrpin

Romanje župnijskih gospodinj mariborske metropolije

Na god sv. Marte, po novem še Marije in Lazarja, Jezusovih gostiteljev, že od sedemdesetih let poteka romanje župnijskih gospodinj in pomočnic in pomočnikov mariborske škofije, danes vseh treh škofij mariborske metropolije. Kot zahvala za njihovo predano in zvesto skrb za urejenost in lepoto župnišč, cerkva in telesno dobrobit duhovnikov. Znamenje skupnosti, medsebojnega spoštovanja in skupnega poslanstva v službi Cerkve.

Gostiteljica letošnjega romanja, v sredo, 29. julija, je bila župnija Teharje pri Celju. Najprej so se v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Martina zbrali k molitvi rožnega venca. Bila je tudi priložnost za spoved, nato je sledila maša. Somaševanje več duhovnikov je vodil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Na začetku maše je zbrane pozdravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar, ob koncu župnik Miha Herman. 

FOTO: Jože Potrpin

Po njej je v župnijski dvorani Karitas zanje pripravila kosilo. Romanje so sklenili s petimi litanijami Matere Božje, zahvalno pesmijo in večernicami pri cerkvi sv. Ane, podružnični cerkvi teharske župnije.

FOTO: Jože Potrpin

Pridiga škofa Matjaža je bila izraz globoke hvaležnosti in priznanja župnijskim gospodinjam, življenjskim sodelavkam za njihovo delo. Ob tem pa poudarjena ključna vloga Cerkve kot doma in družine, kjer smo vsi poklicani k sodelovanju v veri in ljubezni. Poudaril je: »Papež Frančišek je večkrat dejal, da je bila Betanija tisti kraj, kjer je Jezus našel prijateljstvo, počitek in sprejetost. Tam ni bil predvsem učitelj, ampak prijatelj in brat. Vemo, kako se je rad vračal v hišo, kjer je vedel, da je ljubljen in sprejet. Je pa ta praznik tudi priložnost, da se še bolj zavemo, da je dom tudi temeljna podoba Cerkve. Cerkev smo družina Jezusovih bratov in sester, ki smo po sv. krstu prejeli darove Svetega Duha – s katerimi zmoremo več kot je samo v človeški moči. Dom pa ni kraj popolnih ljudi, tako tudi Cerkev ne. Je najprej kraj vsakdanjega življenja in družinskih članov, ki so si sicer različni, a se vendarle imajo radi. Marta streže, Marija posluša, Lazar sedi za mizo – vsi pa so z Jezusom! Nihče v tej hiši ni pomembnejši od drugega. Vsak izmed njih razodeva eno razsežnost krščanskega življenja. Vsi skupaj kažejo obraz Cerkve, ki ji po papežu Frančišku pravimo, da je sinodalna. Sinodalnost ni predvsem nova organizacija ali nova struktura. Je način življenja, v katerem vsak prinese dar, ki mu ga je zaupal Bog.«

Celjski škof Maksimilijan Matjaž. FOTO: Jože Potrpin

Nihče ni premajhen, nihče ni nepomemben, nihče ni samo opazovalec. Vsak ima svoje mesto in svoje poslanstvo. »Drage gospodinje, dragi župnijski sodelavci, vi to resničnost živite že dolgo. Gotovo še preden smo začeli govoriti o sinodalni poti. S svojim delom povezujete ljudi, vidite njihove stiske, znate prisluhniti, pomirite napetosti, sprejmete nove obraze in ohranjate spomin na tiste, ki so pred nami gradili župnijsko skupnost. Velikokrat ste prve, ki opazite človeka, ki potrebuje dobro besedo ali pomoč. To je sinodalnost v najbolj pristni obliki. Naše škofije in naša Cerkev bodo sinodalni toliko, kolikor bodo naše župnije postajale res domovi.

FOTO: Jože Potrpin

Zato se vam želim danes iz vsega srca zahvaliti za vašo zvestobo, za ure, ki jih darujete, pogosto brez velikega priznanja. Hvala za skrb za cerkev, za župnišče, za bogoslužje, za duhovnike in za številne ljudi, ki prihajajo v naše skupnosti. Hvala za diskretnost, za potrpežljivost in za srčnost. Vsega tega ni mogoče zapisati v nobeno statistiko, je pa to zapisano v Božje srce.«

FOTO: Jože Potrpin

Sklepna misel škofa Matjaža pa je bila, da Martino služenje očitno ni bilo le vestno opravljanje dolžnosti, ampak pričevanje vere. »To je tudi največja spodbuda za vse nas. Cerkev ne potrebuje samo pridnih ljudi. Potrebuje ljudi, katerih delo raste iz osebnega odnosa s Kristusom. Samo takšno služenje ostaja veselo tudi takrat, ko je naporno, ko ga večina niti ne opazi ali ga jemljejo za samoumevnega.«

FOTO: Jože Potrpin

In nič, kar je storjeno iz ljubezni, ne premine. Vsako dejanje ljubezni gradi novo življenje, ki počasi raste in bo počasi preraslo tudi to našo zemeljsko življenje in se izlilo v nebeško, večno življenje.

FOTO: Jože Potrpin

»Drage gospodinje, naj vam Marta izprosi zvestobo v služenju, naj vam Marija podari srce, odprto za Božjo besedo in naj vam Lazar utrjuje upanje, da Kristus vedno obuja življenje tam, kjer človek vidi le nemoč. Za vse, kar ste in kar podarjate naši krajevni Cerkvi, se vam iskreno zahvaljujem in kličem na vas Božjega blagoslova.«

FOTO: Jože Potrpin

Še nekaj fotografij Jožeta Potrpina si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.

Nalaganje
Nazaj na vrh