Pa tudi zadnji dan je bil zaznamovan z obiskom dveh svetnikov. Najprej smo se ustavili pri grobu sv. Petra Jurija Frassatija v torinski stolnici, ki ga je dan prej papež Leon razglasil za svetega, kjer smo obhajali tudi sveto mašo, že na poti pa smo odkrivali bogastvo njegovega življenja.

Poglejte kratek video utrinek s svete maše: TUKAJ.

»Peter Jurij je bil bogat mlad človek, ki je zmogel v svojem življenju postaviti ›zadnje‹ na prvo mesto, ko se je posvetil revnim in potrebnim pomoči. »Razumel je, da je zadnji od naših bratov in sester na tem svetu prvi v Božjem Srcu,« kot je o njem zapisala Maria di Lorenzo.

Grob sv. Petra Jurija Frassatija v torinski stolnici. FOTO: Miran Špelič

V homiliji za beatifikacijo je Janez Pavel II. povedal: »Na prvi pogled se slog Petra Jurija Frassatija kot sodobnega mladega človeka, polnega življenja, zdi precej navaden. Toda prav to je izvirnost njegove kreposti, ki nas vabi, da razmišljamo o njegovem življenju, in nas spodbuja, da ga posnemamo. V njem sta šla vera in vsakodnevno življenje z roko v roki, tako, da se je vernost evangeliju prenašala v ljubečo skrb za uboge in trpeče, nadaljevala se je prav do zadnjih dni v bolezni, ki je terjala njegovo življenje. Njegov okus za lepoto in umetnost, njegova strast do športa in gora, njegova skrb za probleme družbe nikoli niso na poti njegovemu stalnemu odnosu z Absolutnim. Vse je bilo prežeto v skrivnosti Boga in vse je bilo posvečeno služenju drugim: tako lahko povzamemo njegov zemeljski dan!«

Portret Petra Jurija Frassatija. FOTO: Janez Pavel Žebovec

V pridigi ob razglasitvi Petra Jurija za svetega, v nedeljo, 7. septembra, pa je papež Leon XIV. poudaril, da njegovo življenje še danes predstavlja svetilnik laiške duhovnosti. »Vera zanj ni bila zasebna pobožnost. Spodbujen z močjo evangelija in pripadnosti cerkvenim združenjem si je velikodušno prizadeval v družbi, dal svoj prispevek političnemu življenju in se goreče razdajal v služenju ubogim.« Vabilo vsakemu izmed nas, da življenja ne zapravimo, ampak ga usmerimo kvišku, kot je Peter Jurij rad rekel: »Če boš imel Boga v središču vseh svojih dejanj, boš prišel do konca.«

Maša pri Frassatijevem grobu v torinski stolnici, ki jo je daroval br. Miran Špelič. FOTO: Arhiv romarjev 

Pri zaključni sveti maši na našem romanju v torinski stolnici je br. Miran v pridigi poudaril, da je Frassatijevo življenje tudi danes luč za laiško duhovnost in povabilo k adoraciji v našem vsakdanu, povabilo pa potrdil še z eno mislijo za na pot: »Na soncu porjavimo, pred evharistijo pa postanemo svetniki.«

Molimo s Petrom Jurijem (molitev z njegove podobice je prevedel br. Miran Špelič)

Sveti Oče, zahvaljujemo se ti, 

ker si nam podaril Petra Jurija Frassatija,

ki je živel v luči evangelija,

tako da je z veseljem objel pot blagrov

in se z ljubeznijo posvetil služenju poslednjim.

Daj tudi nam čisto srce,

velikodušno in polno upanja,

vedno pripravljeno, da se sreča

s Kristusom v bratih in sestrah.

Daj nam, da bomo živeli vero dosledno in goreče,

da bomo, nahranjeni s Kristusom v evharistiji,

kakor on širili veselje evangelija.

Nakloni nam, Gospod,

da bomo živeli v preprostosti in radosti,

da se bomo življenjskih izzivov

lotevali z močjo molitve in s podporo tvoje milosti.

Tudi naše življenje naj bo usmerjeno kvišku, Oče,

po poti križa s prepričanjem in vztrajnostjo,

tako da ti bomo vedno zaupali.

To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

Sveti Peter Jurij Frassati, prosi za nas.

Ob grobu sv. Avguština 

Na poti domov smo se ustavili še v Paviji, kjer smo se v starodavni lombardski cerkvi sv. Petra v nebesih ustavili ob grobu sv. Avguština. Podarjeno nam je bilo, da smo bili lahko nekaj trenutkov v samoti ob tem velikanu, očetu vere. Njegovo geslo »Nemirno je moje srce, dokler se ne spočije v Tebi« povzema njegovo pot iskanja resnice in Boga. Predstojnik avguštinskega samostana pa nam je položil na srce: »Avguštin nam tudi v tem času kaže kje je prava pot za iskanje resnice.«

V starodavni lombardski cerkvi sv. Petra v nebesih. FOTO: Meta Taškov

Prošnja k sv. Avguštinu

Sveti Avguštin,

učitelj resnice in iskalec Boga,

ti, ki si okusil nemir srca,

dokler ni počivalo v Gospodu –

prosi za nas pri Bogu.

Izprosi nam gorečo ljubezen do Kristusa,

moč v skušnjavah,

luč v dvomih in pogum, da v vsem iščemo Boga.

Naj nas tvoj zgled vodi

k iskrenemu spreobrnjenju,

naj nas tvoja molitev spremlja,

da bomo ostali zvesti Kristusu do konca našega življenja.

Sveti Avguštin, prosi za nas!

Ob grobu sv. Avguština. FOTO: Neža Karlin

V hvaležnosti za romanje

Zadnji del poti je bil v znamenju podelitve naših doživetij z romanja. Lojzka Rutar iz Ilirske Bistrice se je iskreno veselila: »Kako sem srečna, da se mi je želja po romanju v Paray-le-Monial uresničila in da sem spoznala toliko svetnikov.«

»Milostno je bilo, da je bilo dovolj časa, da so se lahko nova spoznanja usedla,« je bila za milostne trenutke časa za molitev na romanju hvaležna Irena Lunežnik iz Ptuja. »Potrditev, da se je treba ustaviti, sesti in vzeti čas za molitev.«

Več o tem, kaj in kako so bili nagovorjeni romarji pa v reportaži s prvega romanja z Magnificatom v novi številki Družine.